Skladno z zastavljenim ciljem je potrebno zagotoviti hitrejšo rast železniškega tovornega prevoza od cestnega prevoza, kar v letu 2020 ni bilo doseženo. Delež železniškega prevoza v skupnem tovornem prevozu z vsaj eno točko v Sloveniji je ostal pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Število prevoženih tonskih kilometrov v cestnem prevozu je bilo v letu 2020 za 19,2 % večje kot v letu 2011. Pri enaki primerjavi v železniškem prevozu pa se je število prevoženih tonskih kilometrov povečalo za le 13 %. Potrebno bo zagotoviti dodatno preusmeritev tovornega prevoza na železnice.
Trajnost tovornega prevoza v Sloveniji spremljamo preko deleža opravljenega tovornega prevoza po železnicah v celotnem tovornem prevozu po Sloveniji. Železniški tovorni prevoz manj obremenjuje okolje od cestnega, saj so izpusti CO2 na tonski kilometer pri prevozu tovora po železnicah za 92 % nižji kot pri prevozu tovora po cesti s težkimi tovornimi vozili.
Tonski kilometer predstavlja mero za opravljeno prometno delo. Izračuna se kot zmnožek mase prepeljanega tovora in razdalj, na katerih se je tovor peljal. Delež tovornega prevoza po železnici se izračuna kot količnik tonskih kilometrov po železnici in vseh tonskih kilometrov (po železnici in cesti). Pri izračunu kazalca se upoštevajo samo prevozi s slovenskimi cestnimi tovornimi vozili, ki imajo vsaj eno točko v Sloveniji (notranji prevoz ter mednarodni prevoz, ki ima blago naloženo ali razloženo v Sloveniji).
Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Delež tovornega prometa po železnicah (2005) [%] | Delež tovornega prometa po železnicah [%] | Ciljni delež v letu 2020 [%] | |
---|---|---|---|
2005 | 21,95 | ||
2011 | 23,46 | ||
2012 | 22,70 | 22,70 | |
2013 | 24,95 | 23,06 | |
2014 | 25,69 | 23,43 | |
2015 | 24,98 | 23,79 | |
2016 | 25,52 | 24,15 | |
2017 | 26,25 | 24,52 | |
2018 | 25,24 | 24,88 | |
2019 | 24,80 | 25,25 | |
2020 | 22,50 | 25,61 |
Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Cestni tovorni promet (SI): notranji + mednarodni z vsaj eno točko v Sl (2005) [%] | Cestni tovorni promet (SI): notranji + mednarodni z vsaj eno točko v Sl [%] | Železniški tovorni promet (vsaj ena točka v Sloveniji) v letu 2005 [%] | Železniški tovorni promet (vsaj ena točka v Sloveniji) [%] | |
---|---|---|---|---|
2005 | 8760,30 | 2463,80 | ||
2011 | 10090 | 3092,20 | ||
2012 | 9973,80 | 2929 | ||
2013 | 9696,10 | 3223,90 | ||
2014 | 9821,40 | 3395 | ||
2015 | 10527,10 | 3505,10 | ||
2016 | 10479,20 | 3590,50 | ||
2017 | 11341,40 | 4036,10 | ||
2018 | 11946 | 4033,30 | ||
2019 | 12185,10 | 4018 | ||
2020 | 12031,80 | 3493,90 |
Cilj OP TGP je bil doseganje 26-odstotnega deleža železniškega prevoza v skupnem tovornem prevozu z vsaj eno točko v Sloveniji v letu 2020. Posledično je to pomenilo zmanjšanje prometa tovornih vozil in s tem tudi doseganje prihranka energije in izpustov TGP ter povečano prometno varnost na cestah in zmanjševanje zastojev. Ciljna vrednost za leto 2020 je sicer bila presežena v letu 2017 (26,2 %), vendar se je v zadnjih treh letih vrednost zmanjšala (na 22,5 % leta 2020) in je končala pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo.
Prevoz blaga po cesti je prevladujoč način prevoza blaga v Sloveniji. Leta 2005 je delež prevoženih tonskih kilometrov po železnicah v prevoženih tonskih kilometrih po cesti in železnici predstavljal 22 %. Leta 2011 je bil delež s 23 % nekoliko višji, po tem letu je vrednost nekoliko nihala, leta 2017 pa je delež s 26,2 % dosegel najvišjo vrednost v opazovanem obdobju. Leta 2020 je vrednost padla na 22,5 %.
Cestni blagovni prevoz je leta 2005 znašal 8.760 mio tkm, leta 2011 pa 10.090 mio tkm. Po letu 2011 se je zmanjševal do leta 2013, v letu 2014 se je nekoliko povečal ter v letu 2015 dosegel 10.527 mio tkm, in s tem presegel raven iz leta 2011. Po manjšem zmanjšanju v letu 2016 (10.479 mio tkm), rasti v obdobju 2017–2019 in ponovnem zmanjšanju v letu 2020 je obseg cestnega blagovnega prevoza znašal 12.032 mio tkm, kar je za 19,2 % več kot leta 2011. Večina tonskih kilometrov (leta 2020 81 %) je odpadla na mednarodni prevoz, ki ima vsaj eno točko v Sloveniji. Glavne države so Avstrija, Italija in Nemčija.
Železniški blagovni prevoz se je podobno kot cestni med letoma 2005 in 2011 povečal z 2.464 mio tkm na 3.092 mio tkm, vendar se je za razliko od cestnega, razen v letu 2012, stalno povečeval do leta 2017 in dosegel vrednost 4.036 mio tkm, kar je za 30,5 % več kot leta 2011. V letu 2018 je ostal na skoraj enaki ravni kot leto prej in je znašal 4.033 mio tkm. V letu 2019 in posebej v letu 2020 se je železniški blagovni prevoz zmanjšal v primerjavi z letom prej in je znašal 4.018 mio tkm oz. 3.494 mio tkm. V letu 2020 se je obseg prevoza po železnicah zmanjšal, ker so ukrepi zoper širjenje virusa SARS-CoV-2 močneje prizadeli industrijo, ki uporablja železniške prevoze. Glavna ovira za hitrejše povečevanje prevoza po železnicah je omejena prepustnost železniške infrastrukture, zato je nujno potrebno nadaljevati z izboljšanjem le-te, preko nadgradnje. Tudi pri železnicah večino tonskih kilometrov odpade na mednarodni prevoz, ki ima vsaj eno točko v Sloveniji (leta 2020 83 %).
Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Tonske kilometre v cestnem prevozu objavlja SURS. Prav tako SURS objavlja tudi tonske kilometre v železniškem prevozu.
Metodologija obdelave podatkov:
Tonski kilometri v cestnem prevozu so pridobljeni z raziskovanjem na vzorcu, ki predstavlja celotno populacijo v Sloveniji registriranih cestnih tovornih motornih vozil z vsaj dvema tonama nosilnosti, torej podatki predstavljajo prevoz težkih tovornih vozil. Pri izračunu kazalca so upoštevani naslednji prevozi: notranji prevoz blaga (prevoz blaga med krajem nalaganja in krajem razlaganja, ki se nahajata v isti državi (Sloveniji). Lahko zajema tudi tranzit skozi drugo državo), mednarodni prevoz blaga – blago naloženo v Sloveniji (prevoz blaga med dvema krajema, pri katerem je kraj nalaganja v državi, ki poroča (Slovenija), kraj razlaganja pa v drugi državi), mednarodni prevoz blaga – blago razloženo v Sloveniji (prevoz blaga med dvema krajema, pri katerem je kraj nalaganja v drugi državi, kraj razlaganja pa v državi, ki poroča (Slovenija)).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Tonski kilometri v cestnem prevozu |
tkm |
SURS (SiStat; Cestni blagovni prevoz, Slovenija, četrtletno; povezava) |
2005–2020 |
Sredi četrtletja so objavljeni podatki za predpreteklo četrtletje |
enkrat letno |
20. 4. 2022 |
da |
Tonski kilometri v železniškem blagovnem prevozu |
tkm |
SURS (SiStat; Železniški blagovni prevoz, Slovenija, četrtletno; povezava) |
2005–2020 |
V začetku četrtletja se objavijo podatki za predpreteklo četrtletje |
enkrat letno |
20. 4. 2022 |
da |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni