Kazalec prikazuje gibanje povprečne letne temperature zraka v obdobju 1950–2024, časovni trend povprečne letne temperature in predviden potek sprememb temperature v Sloveniji do leta 2100. Poleg slovenskih razmer smo vključili tudi prikaz poteka povprečne svetovne temperature in letni odklon za obdobje 1850–2024 ter predvidene spremembe povprečne letne temperature v Evropi.

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo. Sprememba temperature zraka je najjasnejši in najlažje prepoznaven dokaz za spreminjajoče se podnebje in poganja tudi nadaljnje spremembe znotraj podnebnega sistema. Spremembe temperature vplivajo na človekove dejavnosti, povzročajo višanje gladine morja, vplivajo na intenzivnost in pogostost poplav in suš, spremembo biodiverzitete ter na pojav nalezljivih bolezni. Zato je poleg spremljanja globalnega povprečnega cilja pomembno tudi spremljanje sezonskih in prostorskih porazdelitev temperature, saj lahko tako bolje razumemo tveganja, ki jih sedanje podnebje predstavlja za človeški razvoj sedaj in v prihodnosti.

S ciljem zmanjševanja globalnega segrevanja je bil leta 2015 sprejet Pariški sporazum, ki opredeljuje, da se globalna temperatura ozračja ne sme povišati za več kot 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Predindustrijsko obdobje (1850–1900) pri tem predstavlja obdobje pred industrijsko revolucijo, ko je bil vpliv človeka na podnebje razmeroma majhen v primerjavi z naravnimi vplivi. Kljub temu velja  opozoriti, da zaradi prejšnjih sprememb podnebja, ki so posledica naravne spremenljivosti, ne obstaja stroga znanstvena opredelitev izraza »predindustrijsko podnebje«.

Na svetovni ravni je bilo leto 2024 najtoplejše leto od začetka meritev in za 1,55 ± 0,13 °C toplejše od povprečja predindustrijskega obdobja, hkrati pa tudi prvo leto, z odklonom nad 1,5 °C. S tem je prehitelo prejšnje rekordno leto 2023 z odklonom 1,45 ± 0,13 °C nad povprečjem predindustrijskega obdobja. K izjemnemu temperaturnemu odklonu je delno prispeval pojav el niño, pri katerem običajno beležimo višjo povprečno temperaturo na svetovni ravni. Ne glede na prisotnost pojava je bilo vseh zadnjih deset let, od 2015 do 2024, deset posamezno najtoplejših let od začetka meritev, tako je tudi zadnje desetletje najtoplejše desetletje od začetka meritev (Svetovna meteorološka organizacija, 2025). Tudi na ravni Evrope je bilo leto 2024 najtoplejše, skoraj polovica Evrope (predvsem srednja, vzhodna in jugovzhodna Evropa) pa je beležila najvišjo letno temperaturo vsaj od leta 1950 (C3S in Svetovna meteorološka organizacija, 2025). Tri najtoplejša leta na ravni Evrope so se zgodila po letu 2020, deset najtoplejših pa po letu 2007. Trend ogrevanja se nadaljuje. V oceanih zajeta toplota je v letu 2024 dosegla nov rekord (in presegla prejšnjega iz leta 2023), do rekordne vrednosti se je glede na satelitske podatke dvignila tudi povprečna morska gladina, ki se v zadnjem desetletju dviga dvakrat hitreje kot v prvem desetletju satelitskih meritev (1993–2002) (Svetovna meteorološka organizacija, 2025). Razsežnost arktičnega in antarktičnega morskega ledu je znatno pod dolgoletnim povprečjem. Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju je rekordno visoka. Za zdaj zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne izpolnjuje zastavljenih ciljev in naraščanje svetovnega povprečja temperature se nadaljuje. Ekstremni vremenski in podnebni dogodki vplivajo na življenje in trajnostni razvoj na vseh celinah.

V Sloveniji po letu 2010 beležimo neprekinjen niz nadpovprečno toplih let glede na povprečje (referenčnega) obdobja 1991–2020.  Leto 2024 je bilo na ravni države najtoplejše od začetka meritev, odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,8 °C, kar je daleč največ od leta 1950, ko imamo na voljo primerljive podatke. Doslej sta bili najtoplejši leti 2022 in 2023, obe z odklonom 1,3 °C, sicer pa je bilo osem najtoplejših let doslej od leta 2014 naprej, leto 2024 pa je že štirinajsto zaporedno leto, ki je toplejše od povprečja obdobja 1991–2020. Glede na povprečje obdobja 1991–2020 so bili vsi štirje letni časi v letu 2024 nadpovprečno topli, k rekordno visoki temperaturi zraka pa so najbolj pripomogli rekordno topel februar, drugi najtoplejši marec ter rekordno topla julij in avgust. Samo november je bil temperaturno pod dolgoletnim povprečjem in je s tem prekinil rekordno dolg niz 17 zaporednih nadpovprečno toplih mesecev.

Meritve temperature v Sloveniji so pokazale, da je bilo v obdobju 1950–2024 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih. Od leta 1980 na ravni države beležimo strm trend naraščanja temperature zraka, hitrost naraščanja pa je največja v zadnjih dveh desetletjih, ko znaša okoli 0,7 °C na desetletje. Leto 2024 je tako za več kot 3 °C toplejše od povprečja šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Letna povprečna temperatura se je od leta 1950 na vzhodu dvignila nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi. Podatki o podnebnih trendih in statistikah v Sloveniji v obdobju 1950–2020 so za izbrane postaje dostopni na spletni strani Agencije RS za okolje.

Po Svetovni meteorološki organizaciji (Svetovna meteorološka organizacija, 2025) povzemamo prikaz letnega odklona svetovnega povprečja temperature na podlagi različnih podatkovnih nizov, na katerem je prikazano, da sta bili leti 2023 in 2024 v svetovnem merilu najtoplejši, odkar na osnovi meritev spremljamo povprečno svetovno temperaturo. Povprečna svetovna temperatura je v preteklih dveh letih presegla predindustrijsko raven za približno 1,5 °C, leto 2024 pa je bilo prvo leto, ki je to vrednost preseglo. Del izjemno velikega odklona v letih 2023 in 2024 gre pripisati izrazitemu pojavu el niño, hkrati pa je bilo leto 2020 najtoplejše leto brez pojava el niño (in kljub prehodu v pojav la niña ob koncu leta, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni).

Poznavanje sprememb temperature, ki so se že zgodile je pomembno za razumevanje podnebja. Za prilagajanje na spremembe, ki se bodo še zgodile, pa je bistveno predvideti prihodnji razvoj podnebja. Za oceno sprememb v prihodnosti so bile izdelane podnebne projekcije.

Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija zanesljivo še naprej ogrevala. Po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 se bo letna povprečna temperatura do konca 21. stoletja dvignila za približno 2 °C in po pesimističnem RCP8.5 za približno 4 °C glede na povprečje obdobja 1981–2010. Naraščanje temperature je za Slovenijo predvideno v vseh letnih časih, vendar je za zimo podnebni signal ob koncu stoletja tako na državni kot na regionalni ravni izrazitejši od povprečnega letnega podnebnega signala. Naraščanje temperature bo predvidoma najmanj izrazito spomladi.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100 (Agencija RS za okolje, 2018).

Tudi projekcije temperature, ki jih je za Evropo objavila Evropska agencija za okolje, kažejo, da bo povprečna letna temperatura do konca stoletja naraščala (Evropska agencija za okolje, 2025). V Sloveniji bo letni porast podoben kot na zahodnem in severnem Balkanu. Za koliko se bo ozračje ogrelo, bo odvisno od naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju. Slika PP04-7 prikazuje pretekli trend (levo) ter odklon povprečne letne temperature v Evropi za obdobje 2071─2100 od povprečja v obdobju 1981–2010 in ob predpostavki scenarijev RCP2.6 (sredina) in RCP8.5 (desno).