KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Za slovensko gospodarstvo je značilen visok delež industrije v celotni ustvarjeni dodani vrednosti (25,7 %, leto 2022). Najnižji delež med vsemi dejavnostmi ima kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (1,9 %, leto 2022). Slovenija ima podpovprečne deleže bruto dodane vrednosti vseh terciarnih in kvartarnih dejavnostih (izjema je trgovina, gostinstvo in promet) v primerjavi z EU. Podatki o indeksu dodane vrednosti po dejavnostih prikazujejo, da je najvišjo rast v primerjavi z letom 2015 doživela informacijsko-komunikacijska tehnologija (indeks = 151, leto 2022). To nakazuje na to, da storitvene dejavnosti doživljajo najhitrejšo rast. Najmanjši dvig indeksa so zabeležili kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, kjer sprememb od leta 2015 skoraj da ni bilo. Izpusti toplogrednih plinov (TGP), rabe ključnih naravnih virov in pri tem nastali odpadki so se v letu 2021 po znižanju v epidemiji COVID-19 ponovno zvišali. Ob hitrejši gospodarski aktivnosti se je nadaljeval trend njihovega zaostajanja za rastjo BDP, ki pa ga bo za uresničitev ambicioznih ciljev treba pospešiti.


Kazalec prikazuje strukturo gospodarstva, izraženo v deležu bruto dodane vrednosti v tekočih osnovnih cenah po dejavnostih, indeks dodane vrednosti v osnovnih tekočih cenah po dejavnosti v Sloveniji in EU-27 za leto 2022 ter indeks izbranih gospodarskih in okoljskih kazalnikov za Slovenijo med leti 2010 in 2021.

Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, plačanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjšanim za prejete druge subvencije na proizvodnjo ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto raznovrstnega dohodka. V obračun so zajete vse dejavnosti v skladu s konceptom proizvodnje po Sistemu nacionalnih računov iz leta 2009 (SNA 2008) in Evropskega sistema računov iz leta 2013 (ESA 2010). Dejavnosti gospodarstva so razdeljene po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD), ki je v skladu s klasifikacijo EU (NACE Rev.2).

Vrednosti dodane vrednosti v osnovnih tekočih cenah po dejavnosti za leto 2022 so preračunane v indeks glede na leto 2015 (2015=100). Vrednosti izbranih gospodarskih in okoljskih kazalnikov so preračunane v indeks glede na leto 2010 (2010=100).

Struktura gospodarstva je ključnega pomena za dosego okoljskih ciljev in zelenega prehoda, saj omogoča zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, učinkovitejšo rabo virov, inovacije ter ustvarjanje zelenih delovnih mest. Sprememba strukture gospodarstva, ki je bolj naklonjeno zelenim rešitvam, spodbuja raziskave, inovacije ter razvoj naprednih tehnologij. Cilji zelenega prehoda v EU so usmerjeni v doseganje trajnostnega in odpornega gospodarstva, ki zmanjšuje negativne vplive na okolje, prispeva k boju proti podnebnim spremembam ter ustvarja trajnostno rast in blaginjo za družbo kot celoto.


Grafi

Slika SE07-1: Delež bruto dodane vrednosti po dejavnostih, Slovenija in EU-27, 2022
Viri:

Eurostat, 2023

Prikaži podatke
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo [%] Industrija [%] Gradbeništvo [%] Trgovina, gostinstvo, promet [%] Informacijsko komunikacijska tehnologija [%] Finance in zavarovalništvo [%] Nepremičnine [%] Profesionalne, znanstvene in tehnične aktivnosti [%] Javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno delo [%] Umetnost, zabava, rekreacija in ostale aktivnosti [%]
EU-27 1,92 20,65 5,55 19,51 5,31 4,27 10,39 11,13 18,33 2,94
Belgija 0,74 17,74 5,38 18,32 4,51 6,23 8,83 15,51 20,75 1,99
Bolgarija 5,00 25,97 3,54 21,44 7,27 6,04 8,19 6,26 14,84 1,45
Češka 2,33 28,08 5,75 17,88 6,85 3,87 9,64 7,41 16,09 2,11
Danska 0,89 17,93 5,80 26,20 4,38 4,69 9,67 8,95 18,82 2,66
Nemčija 1,19 23,45 6,03 17,02 4,84 3,56 10,00 11,54 18,76 3,59
Estonija 2,86 20,39 6,91 19,93 8,00 4,56 9,97 9,60 15,16 2,62
Irska 1,14 41,14 2,33 8,95 17,04 4,17 5,83 9,68 8,62 1,11
Grčija 4,46 16,98 2,16 27,85 3,23 4,55 13,85 5,28 17,92 3,72
Španija 2,65 17,60 5,23 24,40 3,90 4,43 10,82 8,88 17,73 4,36
Francija 2,14 13,26 5,55 18,64 5,46 3,70 12,49 14,02 22,16 2,59
Hrvaška 2,98 17,74 5,68 24,04 5,74 4,55 9,46 8,13 18,41 3,26
Italija 2,18 20,48 5,17 21,06 3,58 4,70 13,40 9,80 16,14 3,49
Ciper 1,89 9,38 6,00 21,90 8,98 10,18 8,61 11,10 18,50 3,45
Latvija 5,82 18,69 4,99 23,57 6,10 3,18 9,94 8,58 16,66 2,47
Litva 4,42 22,91 7,06 29,10 3,89 3,21 6,35 6,81 14,31 1,94
Luksemburg 0,27 7,04 6,45 17,14 3,99 25,17 7,19 14,74 16,37 1,64
Madžarska 3,24 23,95 6,40 17,90 4,94 3,63 10,79 9,99 16,50 2,67
Malta 1,03 9,14 4,32 18,33 8,76 8,84 5,80 15,69 16,72 11,38
Nizozemska 1,87 16,40 4,75 20,52 5,21 5,22 8,17 14,88 20,93 2,05
Avstrija 1,47 21,59 7,58 22,24 3,67 4,09 9,59 9,93 17,35 2,50
Poljska 2,41 27,59 6,07 23,12 4,46 5,05 5,74 9,17 14,57 1,80
Portugalska 2,19 17,49 4,57 23,71 4,48 5,01 12,25 8,65 19,27 2,38
Romunija 4,92 24,76 6,98 20,54 7,26 2,89 8,09 7,75 13,94 2,86
Slovenija 1,94 25,73 7,06 21,51 4,22 3,93 7,35 9,88 16,22 2,16
Slovaška 2,49 25,42 6,69 18,59 5,17 2,21 12,17 8,59 15,88 2,79
Finska 2,74 22,18 6,69 14,53 6,44 3,07 12,28 9,19 20,05 2,84
Švedska 1,63 20,30 6,56 16,97 8,46 4,39 7,75 11,44 19,89 2,61
Slika SE07-2: Indeks dodane vrednosti v osnovnih tekočih cenah po dejavnostih v Sloveniji (indeks 100=2015), 2022
Viri:

Eurostat, 2023

Prikaži podatke
2022 [indeks]
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 103,68
Industrija 131,29
Gradbeništvo 143,99
Trgovina, gostinstvo, promet 140,03
Informacijsko komunikacijska tehnologija 150,60
Finance in zavarovalništvo 140,24
Nepremičnine 106,93
Profesionalne, znanstvene in tehnične aktivnosti 126,15
Javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno delo 118,23
Umetnost, zabava, rekreacija in ostale aktivnosti 113,79
Slika SE07-3: Indeks izbranih gospodarskih in okoljskih kazalnikov, Slovenija (indeks 100=2010), 2010-2021
Viri:

SURS, 2023

Prikaži podatke
BDP, stalne cene [indeks] Poraba snovi [indeks] Izpusti TGP [indeks] Skupna raba energije [indeks] Odpadki skupaj [indeks] Odpadki brez mineralnih snovi [indeks] Ekološki odtis [indeks]
2010 100 100 100 100 100 100 100
2011 99,82 90,04 97,38 99,28 95,98 98,66 82,87
2012 98,20 78,20 92,69 97,19 70,83 84,54 74,66
2013 97,65 76,69 91,79 94,65 73,47 83,85 72,70
2014 101,96 82,49 81,52 90,85 74,18 79,48 73,82
2015 104,69 83,69 85,28 93,08 82,03 83,45 79,19
2016 109,12 80,78 88,73 96,30 86,85 73,39 79,64
2017 115,37 82,55 90,92 97,75 97,88 76,96 83,35
2018 122,28 91,01 91,34 97,87 132,59 77,45 84,79
2019 129,17 86,18 90,11 95,79 133,43 74,63 84,78
2020 126,38 83,91 85,56 87,25 121,62 70,86 79,24
2021 138,48 90,74 93,43 149,63 76,36 79,83

Cilji

Gospodarstvo v EU lahko zadosti ciljem zelenega prehoda le, če sledi ciljem, kot so:  

  • Zmanjšati izpuste toplogrednih plinov: Gospodarstvo mora prispevati k zmanjšanju izpustov  toplogrednih plinov v skladu z zavezami, določenimi v Pariškem podnebnem sporazumu. Cilj EU je doseči neto ničelne izpuste toplogrednih plinov do leta 2050.
  • Prehod na obnovljive vire energije: Gospodarstvo mora spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna, hidro in biomasa, ter zmanjševati odvisnost od fosilnih goriv. Cilj EU je doseči 32% delež obnovljivih virov energije v končni energetski porabi do leta 2030.
  • Energetska učinkovitost: Gospodarstvo mora zmanjšati porabo energije in povečati energetsko učinkovitost v industriji, stavbah, prometu in drugih sektorjih. Cilj EU je doseči 32,5% izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030.
  • Trajnostno krožno gospodarstvo: Gospodarstvo mora spodbujati trajnostno rabo virov, recikliranje, ponovno uporabo in zmanjšanje odpadkov. Cilj EU je doseči 55% stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov do leta 2025 in neto ničelno rabo surovin do leta 2050.
  • Trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo: Gospodarstvo mora spodbujati trajnostno kmetijstvo, ki temelji na varovanju okolja, biotske raznovrstnosti, kakovosti tal in vodnih virih. Prav tako je pomembno spodbujati trajnostno gozdarstvo za ohranjanje gozdnih ekosistemov.
  • Zeleno podjetništvo in inovacije: Gospodarstvo mora spodbujati razvoj inovativnih in zelenih tehnologij, trajnostnih poslovnih modelov ter podpirati rast zelenega podjetništva.
  • Socialna pravičnost: Gospodarski prehod mora biti pravičen in vključujoč, zagotavljati kakovostna delovna mesta, socialno varnost ter enak dostop do koristi zelenega prehoda za vse prebivalce.

 


V Sloveniji je v letu 2022 imela najvišjo bruto dodano vrednost po dejavnostih industrija, in sicer 25,7 %. Drugi največji delež je predstavljala trgovina, gostinstvo in promet (21,5 %). Pomemben delež so imele tudi javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno delo (16,2 %). Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo je imelo najnižji delež med vsemi dejavnostmi (1,9 %). Malce višji delež so zabeležile umetnost, zabava in rekreacija (2,2 %) ter finance in zavarovalništvo (3,9 %).

V primerjavi s povprečjem EU-27, je v Sloveniji industrija predstavljala nadpovprečni delež (za 5,1 %). Višjo vrednost imajo le še Češka (28,1 %), Poljska (27,6 %) ter Bolgarija (26 %). Podobno je pri gradbeništvu, kjer ima višji delež le še Avstrija (7,6 %). Pri ostalih dejavnostih so razlike manjše, je pa opazno da Slovenija zaostaja za EU povprečjem pri vseh terciarnih in kvartarnih dejavnostih (izjema je trgovina, gostinstvo in promet).

Podatki o indeksu dodane vrednosti po dejavnostih prikazujejo, da so najvišjo rast v letu 2022 v primerjavi z letom 2015 doživele informacijsko-komunikacijske tehnologije (indeks = 151). To nakazuje na to, da storitvene dejavnosti doživljajo najhitrejšo rast in potrjuje dejstvo, da so finance in zavarovalništvo ter trgovina, gostinstvo in promet prav tako doživele velik porast od leta 2015 dalje. Najmanjši dvig indeksa pa so zabeležili kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, kjer sprememb od leta 2015 skoraj, da ni bilo. Podobna situacija je tudi pri nepremičninah.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP), rabe ključnih naravnih virov in pri tem nastali odpadki so se v letu 2021, po znižanju v času epidemiji COVID-19, ponovno zvišali. Ob hitrejši gospodarski aktivnosti se je nadaljeval trend njihovega zaostajanja za rastjo BDP, ki pa ga bo za uresničitev ambicioznih ciljev treba pospešiti. Analiziranje okoljske razsežnosti gospodarskega razvoja običajno temelji na uporabi kazalnikov, ki kažejo razmerje med gospodarsko rastjo ter izpusti pri tem nastalih TGP, rabe energije, snovi, vode in nastalimi odpadki. Izpusti TGP in rabe virov so se po zvišanju v prvih letih konjunkture po gospodarsko-finančni krizi stabilizirali, se nato v letu epidemije 2020 pričakovano znižali, v letu 2021 pa ponovno zvišali, vendar manj kot bruto domači proizvod. Cilji do leta 2020 so bili, tudi zaradi nižje gospodarske rasti od predvidene ob načrtovanju, doseženi na področju izpustov in energetske učinkovitosti, povečevanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije pa je bilo prenizko. Zaradi dosedanjega odlašanja in postavljanja zahtevnejših ciljev za spopadanje s podnebnimi spremembami bo treba zaostanek nadoknaditi in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo v naslednjih letih bistveno pospešiti. Ključno je prepoznavati priložnosti, razvijati inovacije, zmanjšati porabo, uvajati nove čiste tehnologije ter pri tem spremljati uspešnost razvoja, prilagajati politike in prerazporejati vire. S prepočasnimi spremembami ali njihovimi odlašanji bo zeleni prehod postajal občutno zahtevnejši (UMAR, 2023).

Gospodarstvo ima pomemben vpliv na okolje, ki ga ni mogoče prezreti. Proizvodnja, poraba in distribucija blaga ter storitev povzročajo izpuste toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka, voda in tal ter izgubo biotske raznovrstnosti. Povečanje industrijskih dejavnosti in rast svetovnega gospodarstva sta privedla do večje porabe naravnih virov, kot so fosilna goriva, les in voda, kar vodi v izčrpavanje teh virov. Hkrati pa gospodarski razvoj ponuja priložnosti za spodbujanje okoljskih inovacij, vzpostavljanje trajnostnih praks in investicije v obnovljive vire energije. Zavedanje o vplivu gospodarstva na okolje je ključno za iskanje ravnotežja med gospodarskim napredkom in trajnostnim upravljanjem naravnih virov.

Zmanjševanje primarnega in sekundarnih gospodarskega sektorja ima ključen pomen za ohranjanje in zaščito okolja. Sekundarne gospodarske panoge, kot so industrija in proizvodnja, ter primarne panoge, kot so kmetijstvo, rudarstvo in gozdarstvo, imajo običajno velik vpliv na okolje zaradi svoje narave dejavnosti.

Sprejetje čistejših tehnologij, uporaba obnovljivih virov energije in učinkovito ravnanje z viri lahko bistveno zmanjšajo negativne vplive teh dejavnosti na okolje.

Storitvene dejavnosti običajno proizvajajo manjše količine odpadkov in manjše izpuste v primerjavi z industrijskimi ali kmetijskimi dejavnostmi, kar zmanjšuje negativni vpliv na okolje. Storitvene dejavnosti prav tako zahtevajo manjše količine naravnih virov, kot sta energija in voda. Vendar pa je treba upoštevati, da tudi terciarne dejavnosti niso brez okoljskih vplivov. Na primer, povečana raba energije za delovanje informacijske tehnologije ali potreba po transportu storitev lahko povzroči povečanje izpustov toplogrednih plinov.

V prihodnosti bo potrebno za ohranjanje in varovanje okolja prestrukturirati celotno gospodarstvo v krožni in nizkoogljični model. Namesto tradicionalnega linearnega modela, kjer se surovine porabijo, izdelki se proizvedejo, uporabijo in zavržejo, krožno gospodarstvo temelji na načelu ponovne uporabe, recikliranja in obnavljanja virov, pri čemer se zagotovi tudi manjše izpuste ogljikovega dioksida. S tem se zmanjša raba naravnih virov in količina nastalih odpadkov. Spodbuja se energetska učinkovitost in inovacije v zelene tehnologije ter zelena delovna mesta.


Metodologija

Cilji povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije (SRS, 2017)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Temeljni agregati in kategorije gospodarskih dejavnosti so vsebinsko in pojmovno usklajeni s SNA 2008 in ESA 2010. Podatki po dejavnostih so prikazani po EU klasifikaciji dejavnosti NACE Rev.2. Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, plačanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjšanim za prejete druge subvencije za proizvodnjo, ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto raznovrstnega dohodka.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Indeks dodane vrednosti v osnovnih tekočih cenah po dejavnostih primerja vrednosti iz leta 2022 z letom 2015. Indeks se izračuna po formuli: indeks = (bruto dodana vrednost dejavnosti v letu 2022 / bruto dodana vrednost dejavnosti v letu 2015) * 100. Če je vrednost indeksa večja od 100 pomeni, da se je bruto dodana vrednost dejavnosti v primerjavi z letom 2015 povečala. Obratno, če je vrednost manjša od 100 pomeni, da se je bruto dodana vrednost dejavnosti v primerjavi z letom 2015 zmanjšala.

Indeks izbranih gospodarskih in okoljskih kazalnikov  primerja vrednosti iz leta 2021 z letom 2010. Indeks se izračuna po formuli: indeks = (vrednosti izbranega kazalnika v letu 2021 / vrednost izbranega kazalnika v letu 2010) * 100. Če je vrednost indeksa večja od 100 pomeni, da se je vrednost kazalnika v primerjavi z letom 2010 povečala. Obratno, če je vrednost manjša od 100 pomeni, da se je vrednost kazalnika v primerjavi z letom 2010 zmanjšala.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bruto dodana vrednost po dejavnostih

Indeks (indeks 100 = 2015)

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/NAMA_10_A10__custom_6458…

2022

Aprila za preteklo leto

Letno

09.06.2023

da

Izbrani gospodarski in okoljski kazalniki

Indeks (indeks 100 = 2010)

SURS, 2023

2010-2021

Maja za predpreteklo leto

Letno

20.06.2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki  

Metodologija zbiranja podatkov: Bruto dodana vrednost je neto rezultat med proizvodnjo, vrednoteno v osnovnih cenah, zmanjšano za vmesno potrošnjo, vrednoteno v kupčevih cenah. Output sestavljajo proizvodi, ki so ustvarjeni v obračunskem obdobju. Vmesna potrošnja sestavlja vrednost blaga in storitev, ki se kot inputi potrošijo v proizvodnem procesu, ne vključuje pa osnovnih sredstev, katerih potrošnja je zajeta kot potrošnja stalnega kapitala. Blago in storitve se lahko bodisi preoblikujejo bodisi porabijo v proizvodnem procesu. Bruto dodana vrednost je na voljo tudi razčlenjena po panogah glede na klasifikacijo dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev.2. Temeljni agregati in kategorije so vsebinsko in pojmovno usklajeni s SNA 2008 in ESA 2010.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Struktura gospodarstva v evropskih državah je prikazana v deležih (delež bruto dodane vrednosti v tekočih osnovnih cenah po dejavnostih).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bruto dodana vrednost po dejavnostih

Milijon €

(v tekočih osnovnih cenah)

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/NAMA_10_A10__custom_6458…

2022

Aprila za preteklo leto

Letno

09.06.2023

da

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators