KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Kmetijstvo
  3. Stopnja samooskrbe s hrano

[KM29] Stopnja samooskrbe s hrano
State

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih (pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu). Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, kjer se stopnja samooskrbe znižuje. Nasprotno pa je stopnja samooskrbe pri večini rastlinskih proizvodov nižja (krompir, zelenjava, sadje) in podvržena medletnim nihanjem (letine), dolgoročno se zvišuje le stopnja samooskrbe z žiti.

Kazalec prikazuje stopnjo samooskrbe s hrano za naslednje kmetijske proizvode: meso, jajca, krompir, žito, zelenjava, sadje, mleko in med; stopnjo samooskrbe s hrano, ki prikazuje v kolikšnem obsegu domača proizvodnja pokriva domačo potrošnjo (potrošnja za prehrano, krmo in potrošnjo v industriji) pri posameznih kmetijskih proizvodih. Kazalec prikazuje stopnjo samooskrbe le za posamezne kmetijske proizvode, ne pa tudi skupne stopnje samooskrbe s hrano.

Prikazana je stopnja samooskrbe za posamezne kmetijske proizvode, potrošnja kmetijskih proizvodov na prebivalca za prehrano in primerjava stopnje samooskrbe z žiti med državami Evropske unije (EU–18).

 

Grafi

Slika KM29-1: Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi v Sloveniji v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 10.06.2020

Opomba:

* Začasni podatki

Prikaži podatke
Meso, skupaj [%] Jajca [%] Žita [%] Krompir [%] Zelenjava [%] Sadje [%] Mleko, skupaj [%] Med [%]
2000 91,58 95,42 48,02 83,34 47,15 66,04 113,23 111,65
2001 99,59 97,67 46,07 78,50 39,36 54,60 116,51 104,51
2002 97,07 96,73 62,82 85,05 42,08 59,49 115,21 105,15
2003 97,27 103,95 37,62 64,46 37,22 55,60 115,57 97,37
2004 91,86 102,91 63,25 86,05 43,32 58,17 113,83 102,17
2005 88,35 94,46 60,03 74,10 44,95 48,83 113,39 75
2006 88,08 96,81 50,05 59,81 38,64 52,46 120,18 80,94
2007 92,51 95,08 53,58 70,37 33,78 48,99 120,29 77,89
2008 90,95 95,35 63,54 57,45 36,01 37,71 114,56 81,44
2009 82,64 93,07 56,62 62,80 37,43 38,46 113,80 85,27
2010 84,21 92,69 56,55 62,89 30,13 46,69 116,35 73,89
2011 84,74 96,22 71,09 62,97 36,51 46,48 119,75 85,17
2012 83,41 92,23 70,23 55,09 34,04 37,15 117,43 51,24
2013 81,88 91,44 54,73 46,41 33,25 42,90 118,21 82,19
2014 79,79 90,43 76,57 67,46 37,83 41,94 120,25 20
2015 73,94 93,06 72,05 58,84 39,56 47,04 125,09 70,69
2016 76,37 94,78 74,12 54,94 41,71 31,83 131,75 59,09
2017 81,49 90,43 63,11 49,87 38,48 14,53 134,30 44,69
2018 80,64 95,60 69,07 48,45 40,91 47,19 128,69 79,19
2019* 80,92 95,09 74,12 45,37 43,70 29,55 127,50 40,88
Slika KM29-2: Stopnja samooskrbe z mesom v Sloveniji v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 10.06.2020

Opomba:

* Začasni podatki

Prikaži podatke
Meso govedi [%] Meso prašičev [%] Perutninsko meso [%]
2000 95,89 76,62 109,80
2001 119,06 80,72 113,26
2002 116,95 77,77 110,37
2003 106,68 86,50 114,44
2004 96,47 79,92 115,13
2005 93,37 69,53 112,36
2006 101,45 69,67 108,22
2007 101,28 73,63 113,74
2008 103,06 70,23 112,92
2009 98,06 54,81 109,14
2010 106 52,26 112,18
2011 109,69 49,50 113,33
2012 111,50 46,48 109,28
2013 107,44 39,63 117,35
2014 106,33 38,95 111,36
2015 98,62 34,56 103,08
2016 107,69 34,48 106,71
2017 110,48 38 109,36
2018 109,47 37,62 109,49
2019* 103,06 39,83 109,88
Slika KM29-3: Potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano na prebivalca v Sloveniji v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 10.06.2020

Opomba:

* Začasni podatki

Prikaži podatke
Meso, skupaj (v ekvivalentu klavne mase) [kg] Jajca [kg] Žita [kg] Krompir [kg] Zelenjava [kg] Sadje [kg] Mleko, skupaj (v ekvivalentu surovega mleka) [kg] Med [kg]
2000 88,51 10,81 129,76 90,15 78,54 104,49 231,42 1,04
2001 93,04 10,11 135,19 79,57 73,39 79,12 227,89 1,22
2002 87,99 9,61 126,23 79,84 78,70 114,89 234,58 1,17
2003 99,17 6,85 123,62 72,45 81,52 100,10 228,68 0,95
2004 98,58 6,23 119,45 75,77 88,97 128,25 235,76 1,15
2005 97,30 6,51 123,99 76,82 91,26 125,07 235,32 1,10
2006 94,21 7,03 125,49 78,90 95,57 124,44 218,93 1,38
2007 94,66 8,91 123,92 81,35 90,29 131,73 223,64 0,94
2008 96,64 10,03 119,23 77,49 100,97 151,69 234,02 0,96
2009 94,14 10,23 108,73 72 103,24 148,45 229,96 1,10
2010 93,70 10,15 121,05 70,31 91,81 135,22 223,74 1,10
2011 89,53 10,12 118,06 66,43 97,09 129,30 218,91 1,41
2012 88,15 9,08 115,44 63,27 95,33 112,98 225,86 0,98
2013 82,24 10,27 112,29 59,41 98,29 129,39 218,59 1,42
2014 84,99 9,78 119,27 62,37 103,92 131,06 219,87 1,14
2015 88,32 11,06 120,89 68,25 109,88 134,23 218,68 1,41
2016 94,22 10,67 121,41 68,51 113,41 122,69 213,24 1,07
2017 93,08 11,52 120,97 68 113,97 121,62 209,88 0,87
2018 92,60 10,85 123,30 66,49 111,41 152,48 215,53 1,07
2019* 90,82 11,66 118,24 63,71 123,21 128,85 213,76 0,76
Slika KM29-4: Potrošnja mesa za prehrano na prebivalca v Sloveniji v obdobju 2000-2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 10.06.2020

Opomba:

* Začasni podatki

Prikaži podatke
Meso govedi [kg] Meso prašičev [kg] Perutninsko meso [kg]
2000 20,55 38,12 24,76
2001 20,23 41,29 26,05
2002 19,16 39,86 24,11
2003 23,55 42,43 24,90
2004 23,38 44,60 23,07
2005 23,61 44,15 24,66
2006 20,72 45,17 23,04
2007 21,07 42,05 26,05
2008 21,32 43,15 26,65
2009 20,49 40,51 28,06
2010 19,94 41,55 27,72
2011 19,82 39,55 26,22
2012 18,93 37,68 27,74
2013 18,57 35,54 24,76
2014 18,06 36,82 26,99
2015 18,99 37,02 28,88
2016 19,96 40,75 29,99
2017 20,77 37,62 31,08
2018 19,84 37,85 31,23
2019* 20,01 36,70 30,81
Slika KM29-5: Stopnja samooskrbe z žiti v EU–18 v obdobju 2017–2018
Viri:

EUROSTAT, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 15.04.2020

Prikaži podatke
Litva [%] Latvija [%] Bolgarija [%] Estonija [%] Madžarska [%] Romunija [%] Slovaška [%] Hrvaška [%] Poljska [%] Luksemburg [%] Finska [%] Turčija [%] Zdr. kraljestvo [%] Slovenija [%] Grčija [%] Irska [%] Italija [%] Portugalska [%] EU–18 [%]
2017 387,08 345,43 271,50 245,47 186,85 157,43 134,21 118,55 122,47 107,55 106,00 97,21 64,71 59,81 54,08 52,68 18,27 108,94
2018 326,91 227,49 283,09 171,40 190,17 174,67 170,84 138,42 95,13 103,60 73,66 97,97 88,29 70,61 59,80 38,42 51,30 16,71 103,54

Cilji

  • Do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe z zelenjavo na 50 %.
  • Do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom na 70 %.
  • Do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe pri naslednjih pridelkih, skupinah pridelkov in proizvodov: pšenica, krmna žita, stročnice, oljnice, krompir, vrtnine (sveže in predelane), prašičje meso, sir, skuta ter med.
  • Doseganje ustrezne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti.
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

Stopnja samooskrbe s hrano prikazuje, v kolikšni meri je država samozadostna pri zagotavljanju potrebnih količin hrane, kar je zelo pomembno z vidika zagotavljanja prehranske varnosti in cenovne dostopnosti hrane prebivalcem v Sloveniji. Globalni megatrendi kažejo, da bo vse bolj spremenljivo podnebje v prihodnje lahko vplivalo na kakovost in količino pridelane hrane ter povečalo odvisnost od svetovnega živilskega trga. Slovenija se uvršča med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih. V Sloveniji višjo stopnjo samooskrbe dosegamo pri živalskih, manjšo stopnjo samooskrbe pa pri rastlinskih proizvodih, najnižje stopnje samooskrbe so zabeležene pri sadju, zelenjavi in krompirju. Pri rastlinskih pridelkih so opazna precejšnja medletna nihanja stopenj samooskrbe, ki so povezana predvsem od bolj ali manj obilnih letin (skupne količine pridelka), na katere pa močno vplivajo tudi ekstremni vremenski pogoji, kot so suša, zmrzal, toča in poplava.

Stopnjo samooskrbe s kmetijskimi proizvodi in potrošnjo kmetijskih proizvodov za prehrano bomo primerjali med obdobji pred vstopom v EU (2000–2003), po vstopu v EU (2004–2013) in obdobjem zadnjih nekaj let (2014–2018). Pred vstopom v EU je bila Slovenija samooskrbna z mlekom, skoraj 100–odstotno samooskrbna pa je bila z jajci in mesom. V obdobju po vstopu v EU (2004–2013) se je znižala stopnja samooskrbe z mesom, krompirjem in sadjem, višja pa je bila stopnja samooskrbe z žiti. Stopnja samooskrbe s krompirjem in sadjem je bila nižja zaradi zmanjšanja obsega pridelave in vpliva ekstremnih vremenskih razmer. Stopnja samooskrbe z mesom pa je bila nižja zaradi zmanjšanja proizvodnje prašičjega mesa. Ta je upadla zaradi počasnih strukturnih sprememb, nekonkurenčnosti ter cenovnega pritiska (cenejši uvoz tujega prašičjega mesa). Leto zatem ko se je Slovenija pridružila EU, je bila sprejeta reforma trga sladkorja v EU, ki je povzročila zaprtje edine tovarne sladkorja pri nas. Od takrat se v Sloveniji sladkorja več ne proizvaja, pred tem je bila stopnja samooskrbe s sladkorjem v povprečju 50–odstotna. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2018) je bila Slovenija samooskrbna z mlekom ter govejim in perutninskim mesom. Največji primanjkljaj je bil pri sadju, zelenjavi, krompirju in prašičjem mesu. V primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003) se je povišala stopnja samooskrbe z mlekom in žiti, znižala pa se je stopnja samooskrbe z mesom, krompirjem in sadjem. Največ, za več kot polovico, se je znižala stopnja samooskrbe s prašičjim mesom in medom, stopnja samooskrbe z zelenjavo in jajci pa je ostala na podobni ravni.

Potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano na prebivalca med leti nekoliko niha. V primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003) se je za prehrano v letih 2014–2018 potrošilo v povprečju 42 % več zelenjave (+32 kg) in 33 % več sadja (+33 kg) na prebivalca. Povečala se je tudi potrošnja jajc in perutninskega mesa (+1 kg in +5 kg na prebivalca). Na drugi strani pa se je najbolj zmanjšala potrošnja krompirja (–14 kg na prebivalca), nekoliko manj pa tudi potrošnja žit, mleka ter govejega in prašičjega mesa.

Glede na zastavljene cilje Strategije za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 (iz leta 2014), da bo do konca leta 2020 stopnja samooskrbe z zelenjavo 50 % in stopnja samooskrbe s prašičjim mesom 70 %, trenutno stanje ni najbolj spodbudno. Stopnja samooskrbe z zelenjavo počasi narašča, vendar še ni presegla meje 50 %, medtem ko stopnja samooskrbe s prašičjim mesom v zadnjih letih ostaja na podobni ravni in ne presega 40 %. Omenjena cilja do leta 2020 nista bila dosežena.

Preskrba države s hrano je povezana tudi z njenim ogljičnim odtisom, saj nižja stopnja samooskrbe zahteva večji uvoz hrane, kar vpliva na večji ogljični odtis. Nasprotno pa višja stopnja samooskrbe pozitivno vpliva na prehransko varnost, prispeva pa tudi k izpolnjevanju ciljev povezanih z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov (Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020), kot so, da se emisije toplogrednih plinov ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005 ter obvladovanje emisij TPG ob hkratnem povečanju samooskrbe Slovenije s hrano in zagotavljanju prehranske varnosti. Gibanje emisij iz sektorja kmetijstvo zaenkrat ostaja skladno z zastavljenimi cilji.

Države članice Evropske unije (EU–18) so v povprečju samooskrbne z žiti (leta 2017: 109 % stopnja samooskrbe in leta 2018: 104 %). Najvišjo stopnjo samooskrbe z žiti imajo med posameznimi državami članicami v Litvi (327 %), Bolgariji (283 %), Latviji (227 %), Madžarski (190 %), Romuniji (175 %), Estoniji in Slovaški (obe 171 %). Slovenija se glede samooskrbe z žiti uvršča v spodnjo tretjino držav EU–18 (v letu 2018 na 14. mesto; 17 %). Nizko stopnjo samooskrbe imajo še v Grčiji (2018: 60 %), Italiji (2018: 51 %), na Irskem (2018: 38 %) in Portugalskem (2018: 17 %).

 

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« in Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

  • Do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe z zelenjavo na 50 % (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020).
  • Do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom na 70 % (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020).
  • Do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe pri naslednjih pridelkih, skupinah pridelkov in proizvodov: pšenica, krmna žita, stročnice, oljnice, krompir, vrtnine (sveže in predelane), prašičje meso, sir, skuta ter med (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020).
  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti (Resolucija: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«).
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi je izračunana kot razmerje med količino domače proizvodnje in domače potrošnje. Domača proizvodnja vključuje vse uporabne količine, proizvedene v državi v določenem referenčnem obdobju, ne glede na vrsto potrošnje. Domača potrošnja kmetijskih proizvodov v predelani in nepredelani obliki vključuje semena ali jajca (namenjena za naslednji proizvodni cikel), krmo, izgube, potrošnjo za industrijske namene, potrošnjo za nadaljnjo predelavo ter potrošnjo za prehrano.

Potrošnja kmetijskih proizvodov na prebivalca za prehrano kaže količino proizvodov, ki so na razpolago prebivalstvu v državi v referenčnem obdobju. Vključuje tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih porabnikov. Izračunana je tako, da se količina potrošnje kmetijskih proizvodov za prehrano deli s številom prebivalcev. Potrošnja mesa je prikazana v ekvivalentu klavne mase, potrošnja žita v ekvivalentu zrnja in potrošnja mleka v ekvivalentu surovega mleka.

Podatki o stopnji samooskrbe in potrošnji na prebivalca za prehrano so prikazani za koledarsko leto za obdobje 2000–2019 in se osvežujejo letno. Novi začasni podatki so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za eno leto nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Končni podatki so v podatkovnih bazah SI-STAT podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije dostopni novembra za preteklo poročevalsko leto.

Podatki o stopnji samooskrbe s kmetijskimi proizvodi so prikazani v odstotkih (%), kjer stopnja samooskrbe manjša od 100 pomeni primanjkljaj, stopnja nad 100 pa presežek v ponudbi oziroma domači proizvodnji. Potrošnja hrane na prebivalca je prikazana v kilogramih (kg) na posamezno leto.

Izvorna baza podatkov
Prehranske bilance (Brez mleka)
Skrbnik podatkov

SURS

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Description

Podatki o stopnji samooskrbe s kmetijskimi proizvodi in potrošnji na prebivalca za prehrano so objavljeni v SI-STAT podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/85/kmetijstvo-gozdarstvo-in-ribistvo

Izvorna baza podatkov
Prehranska bilanca za mleko
Skrbnik podatkov

KIS

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Description

Podatki so objavljeni v Poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva.
https://www.kis.si/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK

Izvorna baza podatkov
Prehranske bilance za žito
Skrbnik podatkov

Eurostat

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2017-2018
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU–18, med katere spadajo Bolgarija, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Turčija in Združeno kraljestvo.
Description

Podatki o domači proizvodnji in domači potrošnji po glavnih skupinah žit po posameznih državah članicah EU so dostopni v zbirkah podatkov Eurostat.
https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_cbs_cer&lang=en

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru SURS. Slabost je, da je stopnja samooskrbe objavljena le za posamezne kmetijske proizvode, na pa tudi skupna, agregirana stopnja samooskrbe s hrano.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
        - Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
        - Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenarij in projekcije niso  na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
        - Relevantnost: izbor ocene 1
        - Točnost: izbor ocene 1
        - Časovna primerljivost: izbor ocene 1
        - Prostorska primerljivost: izbor ocene 1

Data processing methodology for country comparison

Podatki o bilancah za države članice EU so na voljo le za žita in oljnice za obdobje 2017–2018, in sicer za skupino 18 držav članic (EU–18). Eurostat je v obdobju 1950–2013 podatke o bilancah zbiral za več kmetijskih pridelkov (žita, oljnice, suhe stročnice, gomoljnice, zelenjavo in trajne nasade), vendar je bilo zbiranje podatkov ustavljeno zaradi vprašljive kakovosti podatkov in pomanjkanja ustrezne pravne podlage za zbiranje podatkov. Podatki o domači proizvodnji in domači potrošnji glavnih vrst žit in oljnic v državah EU–18 so prikazani v spletni podatkovni bazi Eurostata v tisoč tonah (tisoč t).

Stopnja samooskrbe z žitom po posameznih državah EU–18 je izračunana iz razmerja med vsoto domače proizvodnje in vsoto domače potrošnje štirih glavnih vrst žit (navadna pšenica, trda pšenica, ječmen, koruza za zrnje). Domača proizvodnja vključuje vse uporabne količine žit, proizvedene v državi v določenem referenčnem obdobju, ne glede na vrsto potrošnje. Domača potrošnja žit v predelani in nepredelani obliki vključuje krmo, izgube, potrošnjo za industrijske namene, potrošnjo za nadaljnjo predelavo ter potrošnjo za prehrano.

Eurostatova metodologija v primerjavi z objavljenimi bilancami proizvodnje in potrošnje žit (SURS, 2000–2019) poleg razlike v vključenih vrstah žit vključuje le kmetijske proizvode do 1. faze predelave (osnovni proizvod žita je zrnje, prva faza pridelave je npr.: moka, drobljenec, škrob, žitni kosmiči …), medtem ko so v bilance SURS (2000–2019) vključeni izbrani kmetijski proizvodi do 2. faze predelave (npr.: glukoza, testenine, kuskus, živila iz moke, sadni ekstrakti …). Metodološke razlike med bilanco žita Eurostat (2017–2018) in bilanco žita SURS (2000–2019) pa so tudi pri vrednotenju izgub. Zaradi metodoloških razlik v izdelavi bilanci med seboj nista neposredno primerljivi. Stopnja samooskrbe z oljnicami v EU–18 ni prikazana zaradi nepopolnih podatkov.

Information about the quality for country comperison

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru Eurostat, vendar pa so podatki dostopni le za leto 2017 in 2018 ter le za 18 držav članic EU.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenarij in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: izbor ocene 2
    Točnost: izbor ocene 1
    Časovna primerljivost: izbor ocene 2
    Prostorska primerljivost: izbor ocene 2

Drugi viri in literatura

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
26.09.2020
Avtor(ji)

Ana Hiti Dvoršak, Sara Bele, Kmetijski inštitut Slovenije