Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity - TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.

Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi direktne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).

Leta 2014 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 207 toe primarne energije, kar je 5,9 % manj kot leto prej. Povečanje intenzivnosti oskrbe z energijo je bilo v obdobju od leta 1997 opaženo leta 2001(+1,3 %) ter v letih med 2008 in 2011 (2,2 %, 0,4 %, 0,7 % in 0,2 %). Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet zabeleženo v letih 2006 in 2007, v času gospodarske krize (2008-2011) pa ni izrazitega trenda. V zadnjih treh letih se je intenzivnost sopet zmanjšala, zlasti opazno leta 2014. Med 2008 in 2014 je se je intenzivnost v povprečju letno zmanjšala za 1,3%. Zaustavitev zmanjšanja intenzivnosti v letih 2008-2012predstavlja odmik od želenega trenda –približevanje povprečju EU28,v 2013 in posebej 2014 pa Slovenija zopet dohiteva EU28. Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe končne energije (glej kazalec EN 15 Intenzivnost rabe končne energije) ter gibanje učinkovitosti sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in daljinske toplote (glej kazalec EN31Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote).

EU-28 je leta 2013 za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 142 toe primarne energije, kar je 1,3 % manj kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno 59 %[1] večjo porabo energije kot v povprečju držav EU-28. V obdobju 1995-2013 se je v EU-28 intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,6 % letno, v letih 2005-2013 pa s stopnjo 1,8 %. V Slovenji se je v obdobju 1995-2013 zniževala s stopnjo 1,8 %, v obdobju 2005-2012 pa 1,5 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v obdobju 1995-2013približala evropskemu (EU-28), vendar samo za 5 odstotnih točk. Vobdobju 2007 – 2011 se je Slovenija po intenzivnosti gospodarstva oddaljevala od intenzivnosti EU-28, leta 2012 pa je opazen obrat trenda.

Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je bila intenzivnost slovenskega gospodarstva leta 2013za 32 % višja od EU-28. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najmanj intenzivna država Irska porabi 1,89 krat manj energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj intenzivna Estonija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države.

Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU-28 (v letu 2013 je bila raba v Sloveniji višja za 1,5 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost.

Raba primarne energije na prebivalca v Sloveniji znaša 3,3 toe, kar je enako povprečju EU-28. Povprečje za EU-15 znaša kar 6,3 toe/prebivalca. Daleč najvišja raba energije na prebivalca je v Luksemburgu z 8,1 toe/preb, sledi Finska s 6,1 toe/preb. Najnižja je v Romuniji z 1,6 toe/preb.

[1] Za primerjavo energetske intenzivnosti EU-28 in Slovenije je bila tudi za Slovenijo uporabljena intenzivnost izračunana iz podatkov EUROSTAT, ki se z 226 toe/mioEUR 2005 rahlo razlikuje od intenzivnosti izračunane na podlagi podatkov SURS (220 toe/mioEUR 2005)