Kazalec »Povečanje učinkovitosti reje domačih živali« opisuje gibanje izpustov toplogrednih plinov pri prireji mleka, s tem, da so izpusti izraženi na enoto prirejenega mleka. Gre za izpuste metana, ki se sprosti iz prebavil in med skladiščenjem gnoja ter didušikovega oksida, ki nastane med skladiščenjem gnojil, na paši in zaradi gnojenja z gnojem/gnojevko krav molznic (vključno s posrednimi izpusti). Zmanjševanje izpustov na tem področju je predvsem posledica izboljšanja učinkovitosti reje, deloma pa tudi posledica izboljšanih načinov reje. Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju izpustov na tem področju tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), idr.) kot tudi s financiranjem Skupnega temeljnega rejskega programa za pasme goved in Javne službe kmetijskega svetovanja. Kazalec povečanje učinkovitosti reje domačih živali je definiran kot razmerje med izpusti TGP pri reji molznic in količino prirejenega mleka na ravni države.

V Sloveniji je bilo v letu 2020 z rejo krav molznic povezanih 24,5 % vseh izpustov TGP iz kmetijstva. Izpusti na enoto prirejenega mleka so odvisni od učinkovitosti reje. S povečanjem prireje mleka na krmni dan se zmanjša delež energije, ki jo molznice porabijo za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij, zmanjšajo pa se tudi s tem povezane izpuste metana iz prebavil in količina dušika, ki ga živali izločijo z blatom in sečem. Kmetje prispevajo k boljši učinkovitosti reje s selekcijo, t.j. z odbiro učinkovitejših živali in prenosom te lastnosti na naslednje generacije. Na učinkovitost reje vplivajo tudi rejske razmere, vključno z oskrbo živali z vsemi potrebnimi hranili. Na učinkovitost reje vplivajo tudi dejavniki, na katere človek nima neposrednega vpliva, kot so razmere za pridelovanje krme. Posredno na vrednost kazalca vplivajo tudi razmere na svetovnem trgu žit in razmere na lokalnem (t.j. evropskem) trgu mleka. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na račun povečevanja učinkovitosti reje ima biološke meje. Velik potencial za zmanjšanje izpustov imajo predvsem kmetije, na katerih trenutno oskrba živali ni optimalna.

V zadnjih desetletjih so se izpusti TGP na enoto prirejenega mleka zelo zmanjšali. Za obdobje po letu 1990 je bilo značilno hitro zmanjševanje izpustov (od 1,23 kg v letu 1990 na 0,82 kg ekv CO₂ na kg mleka v letu 2006 (podatki za to obdobje niso grafično prikazani). Med letoma 2006 in 2013 se je intenzivnost izpustov ponovno povečevala. V zadnjem obdobju (po letu 2013) se kaže jasen trend zmanjševanja, ki pa je za doseganja cilja (0,772 kg CO₂ ekv leta 2020) premalo intenziven. Analiza trenda kaže, da bo ciljna vrednost za 2020 dosežena v letu 2022.

Težave pri doseganju cilja bodo med drugim tudi posledica nerealizirane aktivnosti »analiza krme in računanje krmnih obrokov za govedo in/ali drobnico« iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP Programa razvoja podeželja 2014−2020. Gre za aktivnost, katere predvideni učinki so bili upoštevani pri pripravi Operativnega programa ukrepov zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020.