[OP02] Poročanje okoljskih podatkov
Ključno sporočilo
Slovenija zadnja leta dosega slabše rezultate pri poročanju po osnovnem toku podatkov Evropske agencije za okolje (EEA) kot prejšnja leta. Leta 2018 smo dosegli 90 %, kar je ravno cilj EEA (90% za povprečje vseh držav). V letu 2018 je 7 držav EEA doseglo 100 % poročanje, 10 držav je doseglo več kot 90 %. V naslednjih letih se bo število poročevalskih tokov preko EEA znatno povečalo, kar bo vplivalo tudi na spremembo seznama najpomembnejših podatkovnih tokov, ki se bodo ocenjevali.
Definicija
Poročanje okoljskih podatkov merimo s stopnjo popolnosti okoljskih poročil, poslanih v skladu z zahtevami direktiv, uredb ter za manjši del podatkov po zahtevah Evropske agencije za okolje (EEA). Oceno, narejeno na podlagi vnaprej določenih meril, pripravi Evropska agencija za okolje in objavi v letnih poročilih o napredku – Eionet osnovni tok podatkov (Eionet core data flows). Kazalec prikazuje stopnjo popolnosti poročanih podatkov za Slovenijo in povprečje držav EEA (mediana EEA-39). Rezultat 100 % pomeni, da so bili vsi ocenjevani podatkovni tokovi poročani pravočasno in ni bilo zaznanih napak pri testu kakovosti podatkov posamezne države.
Grafi
Poročila o napredku – Osnovni tok podatkov v EIONET-u (Eionet core data flows), Evropska agencija za okolje, 2020
| povprečje držav EEA | Slovenija | |
|---|---|---|
| 1999 | 47 | 50 |
| 2000 | 45 | 50 |
| 2001 | 53 | 66 |
| 2002 | 62 | 78 |
| 2003 | 64 | 88 |
| 2004 | 57 | 92 |
| 2005 | 69 | 75 |
| 2006 | 73 | 96 |
| 2007 | 81 | 94 |
| 2008 | 85 | 96 |
| 2009 | 86 | 94 |
| 2010 | 90 | 96 |
| 2011 | 92 | 94 |
| 2012 | 90 | 94 |
| 2013 | 90 | 96 |
| 2014 | 89 | 89 |
| 2016 | 85 | 93 |
| 2017 | 86 | 81 |
| 2018 | 89 | 86 |
| 2019 | 86 | 90 |
Cilji
- Do leta 2018 doseči vsaj 90 % povprečno stopnjo poročanja držav;
- izvajanje redne državne obveznosti Republike Slovenije glede poročanja Evropski agenciji za okolje in drugim evropskim institucijam.
Komentar
Slovenija preko orodja Reportnet, ki ga je vzpostavila Evropska agencija za okolje (EEA), pošilja določena poročila po direktivah, uredbah in na podlagi večletnega delovnega programa EEA.
V osnovni tok podatkov (Eionet Core data flow), ki ga sprejmejo predstavniki držav v Upravnem odboru EEA, so vključene tiste poročevalske obveznosti preko katerih države poročamo podatke, ki so osnova za analize in poročila, ki jih EEA pripravlja za odločevalce in javnost.
Osnovni tok podatkov zajema 11 poročil, ki obravnavajo: stanje in količine voda (reke, jezera, podzemne vode, morje, kopalne vode), kakovost zraka, izpuste v zrak in vodno okolje, izpuste toplogrednih plinov, industrijsko onesnaževanje ter podatke o zavarovanih območjih. Priprava in pošiljanje poročil sta delno organizirana v okviru omrežja EIONET v Sloveniji, delno po zahtevah direktiv in uredb.
Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje se ocenjuje za obdobje preteklega leta. V oceno se upoštevajo pravočasnost in skladnost poročil, ki so vključene v osnovni tok podatkov, v skladu s poročevalskimi zahtevami. Število poročil v osnovnem toku podatkov, ki so zajeta v ocenjevanje se je z leti nekoliko spreminjalo, zato so tudi nihanja v oceni pri večini držav. Posamezni padci ocen posameznih držav tekom let so lahko tudi posledica vključitve novih podatkovnih tokov ali pa spremenjenih strožjih poročevalskih zahtev.
Aktivnosti se izvajajo od leta 1999 in v tem času smo, kakor večina držav članic Evropske agencije za okolje, posebno tistih, ki so se pripravljale za vstop v EU, dosegli zaznaven napredek. Po merilih takratnega Prednostnega toka podatkov v EIONET-u smo bili v letu 2003, ko smo dosegli oceno 88%, prvič uvrščeni med 5 najbolje uvrščenimi državami. V letu 2006 smo bili z 96% celo na tretjem mestu med vsemi 37 ocenjevanimi državami. V zadnjih letih nam kakovost poročanja rahlo pada, leta 2018 smo dosegli le 90 % in pristali na 21 mestu od 39 držav.
V letu 2018 je sedem držav EEA doseglo 100 % poročanje, 10 držav je doseglo več kot 90 % poročanje, kar je bil tudi cilja EEA.
Po letu 2021 bo EEA na zahtevo Komisije vzpostavila novo poročevalsko orodje Reportnet 3.0 preko katerega bodo države članice EU poročale na tri direktorate Evropske Komisije (DG Env, DG Clima, DG Energy). To bo vplivalo tudi na spremembo seznama najpomembnejših podatkovnih tokov, ki se bodo v bodoče ocenjevali.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Večletni delovni program EEA 2014-2020
Izvorna baza podatkov oz. vir: Rezultati so povzeti po letnih poročilih EEA o napredku držav pri poročanju najpomembnejših podatkovnih tokov: Eionet core data flows https://www.eea.europa.eu/publications#c14=Eionetprioritydataflows
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 7. 5. 2020
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Osnovni tok podatkov v EIONET-u (Eionet core data flows) obsega izbor trenutno 11 poročil s predpisano vsebino in obliko, ki so jih države članice EEA v določenem roku dolžne poslati Evropske agencije za okolje, da jih uporabi pri pripravi svojih poročil. Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje se ocenjuje za obdobje preteklega leta.
Metodologija obdelave podatkov: EEA vsako leto oceni poročila držav, ki so preko Reportnet orodja poslana po obvezah direktiv, uredb ali na podlagi letnega delovnega plana EEA. Poročila, ki bodo ocenjena so v naprej določena v tako imenovanem osnovnem podatkovnem toku (Core Data Flow - CDF). Ocenjuje se poročanje po podatkovnem toku, ki je bil s strani Upravnega odbora EEA potrjen leta 2016 (drugo ocenjevalno obdobje). V CDF je vključenih 11 podatkovnih tokov. Kriterije za ocenjevanje EEA postavi pred poročanjem. Poročanje po podatkovnih tokovih je ocenjeno s točkami od 1 do 4. Vsota dobljenih točk kot delež vseh možnih točk, ki bi jih lahko dobila posamezna država, je skupna ocena stopnje popolnosti okoljskih podatkov, zbranih v skladu z zahtevami EEA po državah. Merila za točkovanje so določena vnaprej in za vsako poročilo posebej, nanašajo pa se predvsem na dolžino in popolnost časovne serije podatkov, ki so bili zahtevani in poslani, na pošiljanje podatkov v predpisanem roku in predpisani obliki ipd. Vsako leto se merila rahlo zaostrijo. Izbor poročevalskih obveznosti, ki se ocenjujejo pomagajo državam, da lahko svoje kadrovske in finančne vire usmerijo tako, da ta poročanja čim bolje opravijo. Po prenovi Reportnet orodja, ki bo začelo delovati leta 2021 in bo vključeval vse poročevalske obveznosti Komisiji tako za DG ENV, DG Clima ter DG Energy (razen za odpadke in tla), bo ocenjevani podatkovni tok verjetno zopet spremenjen. Države članice EEA so že pozvale EEA in Komisijo, da se čimprej določi najpomembnejše podatkovne tokove, da se države lahko pripravijo.
Prvo ocenjevalno obdobje je potekalo od leta 2005 do 2015. Število ocenjenih podatkovnih tokov se je spreminjalo zaradi sprememb pri poročanju podatkov in informacij kompleksnih okoljskih tematik kot sta na primer voda in zrak. V poročevalskem obdobju od maja 2014 do aprila 2015 je bilo ocenjenih osem podatkovnih tokov (Priority Data Flows). Pred tem je bilo ocenjevanih 13 oz. 16 podatkovnih tokov, če štejemo še 3 dodatne podatkovne tokove (podatki o ozonu v skoraj realnem času, količine vode, izpusti v vode), ki so bili sprva ocenjevani le informativno in niso vplivali na končno oceno.
Uporabljeni so podatki za povprečja držav, članic EEA-39.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: /
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Evropska agencija za okolje: