Kazalec kaže gibanje porabe elektrike v gospodinjstvih ter spremembe v opremljenosti gospodinjstev z aparati, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko.

Večina vplivov rabe elektrike izhaja iz njene proizvodnje, kljub temu lahko uporabniki vplivajo na izbiro vira za proizvodnjo elektrike, saj morajo na podlagi uredbe iz leta 2003 danes vse družbe zagotoviti podrobnosti o virih električne energije (fosilna goriva, jedrski viri, obnovljivi viri), dobavljene kupcem. Podjetja za proizvodnjo in distribucijo elektrike v EU vedno bolj tržijo elektriko iz obnovljivih virov energije.

Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih vpliva rast življenjskega standarda, posledica česar je rast opremljenosti gospodinjstev z velikimi in malimi gospodinjskimi aparati (klimatske naprave, sušilni stroji perila, večanje števila svetlobnih točk idr.), večje število televizijskih sprejemnikov, rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev (rast priklopov na širokopasovni dostop do spleta, rast opremljenosti gospodinjstev z računalniki in njihove uporabe) ter rast uporabe drugih elektronskih naprav (mobilni telefoni, brezžični telefoni, avdio-video tehnika, idr.).

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji poraba elektrike v gospodinjstvih narašča. Od leta 1996 do 2002 je narasla za 4 %, sledil je skok za 12 odstotnih točk iz leta 2002 na leto 2003, po letu 2003 se je poraba zopet umirila in je od leta 2003 do 2009 narasla za okoli 5 odstotnih točk.

Od leta 1990 narašča delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo. Narašča predvsem delež gospodinjstev opremljenih s pomivalnim strojem, glasbenimi hi-fi napravami, stroji za sušenje perila ter nekaterimi izdelki, ki so se v večjem številu v gospodinjstvih začeli pojavljati leta 2000, kot so na primer mobilni telefon, CD naprave, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Leta 2000 je bilo na primer 22 % gospodinjstev opremljenih z mobilnimi telefoni, leta 2009 pa že skoraj 90 %. Gospodinjstev opremljenih s hladilnikom, pralnim strojem in barvnim televizorjem je bilo istega leta več kot 96 %. Več kot 80 % gospodinjstev je imelo zamrzovalno skrinjo ali omaro ter mobilni telefon, 60 % gospodinjstev je razpolagalo z osebnim računalnikom, polovica gospodinjstev pa z glasbeno hi-fi in CD napravo, pomivalnim strojem in mikrovalovno pečico. Okoli 26 % gospodinjstev je uporabljalo tudi stroj za sušenje perila.

Razdelitev porabe električne energije po namenih je pokazala, da se je v gospodinjstvih v letu 2009 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje ter pečice in mikrovalovne pečice), in sicer 1.000 GWh ali 32 %. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo nekaj več kot 600 GWh (19 %), za ogrevanje prostorov pa 350 GWh (11 %) električne energije. Poraba električne energije za osebne računalnike in televizijske sprejemnike je znašala 290 GWh (9 %), za razsvetljavo pa 280 GWh (9%).

Porabniki lahko posredno znižajo vplive z zmanjšanjem porabe elektrike, to jim omogoča tudi občutno izboljšanje učinkovitosti rabe električne energije velikih gospodinjskih aparatov, označevanje rabe energije aparatov, ki vpliva na izboljševanje strukture aparatov, saj pri odločanju o nakupu aparata, cena le-tega ni več edini kriterij ter obveščevalne in ozaveščevalne akcije. Vendar moramo biti pri številnih električnih in elektronskih aparatih, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvih, pozorni tudi na to, da imajo nekateri precejšen negativni vpliv na okolje pri postopkih odstranjevanja, ko jih zavržemo kot odpadek.

Eden od predvidenih instrumentov za doseganje prihrankov končne energije predvidenih v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 je energijsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav.

Podobno kot v Sloveniji narašča delež gospodinjstev opremljenih z električno in elektronsko opremo tudi v drugih državah EU. Poraba energije narašča kljub izboljšavam omenjene opreme. Razne študije kažejo, da kljub izboljšani energetski učinkovitosti naprav za faktor 2 do 3 v zadnjih letih, skupna poraba elektrike v gospodinjstvih narašča, ker se število naprav v gospodinjstvih povečuje. Tako imenovani povratni efekt, ko se kljub izboljšavam poraba energije ne zmanjša, se kaže na primer pri elektronskih napravah kot so televizija, DVD predvajalniki ter osebni računalniki. Skupna poraba energije zaradi teh elektronskih naprav je v povprečju v evropskem gospodinjstvu narasla, saj ima precej gospodinjstev po dva ali več televizijskih sprejemnikov in osebnih računalnikov. Naraščanje števila električne in elektronske opreme v gospodinjstvih pa poleg porabe energije povzroča tudi nastajanje odpadkov.

V prihodnje bo pomembno na rabo električne energije vplivala tudi uvedba digitalne televizije konec leta 2010, ker bo za spremljanje le-te na starem (analognem) aparatu potrebna dodatna naprava.