[RE09] Odnos organizacij javnega in storitvenega sektorja do porabe energije v poslovnih prostorih
Ključno sporočilo
Analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije za javni in storitveni sektor (REUS JSS 2020) kaže, da samo slaba desetina organizacij javne uprave ter slaba petina podjetij storitvenega sektorja v pisarniških prostorih (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori) menita, da je poraba energije v njihovih poslovnih prostorih nizka ali zelo nizka.
V obdobju od 2013 do 2020 lahko opazimo pozitiven trend glede ozaveščenosti organizacij o rabi energije v poslovnih prostorih. Tako v javnem kot v storitvenem sektorju se je statistično značilno povečal delež organizacij, ki menijo, da so zelo dobro seznanjene z možnostmi prihrankov energije v svojih poslovnih prostorih in da veliko vlagajo v ukrepe za manjšo porabo energije. Med podjetji v pisarniških prostorih se je tudi povečal delež organizacij, ki si prizadevajo za čim bolj energetsko varčno delovanje.
Definicija
Kazalec prikazuje mnenje organizacij v javnem in storitvenem sektorju o količini porabljene energije v svojih poslovnih prostorih, ozaveščenost organizacij o možnostih zmanjšanja količine porabljene energije in prepoznanih potratnih navadah, povezanih s porabo energije. Ozaveščenost organizacij ocenjujemo s pomočjo analize rezultatov, pri katerih strinjanje organizacij merimo s trditvami »Zelo dobro smo seznanjeni z možnostmi prihranka energije v svojih poslovnih prostorih,« »Vsak dan si prizadevamo, da delujemo kar najbolj energetsko varčno,« in »V svojih poslovnih prostorih veliko vlagamo v ukrepe za manjšo porabo energije.«
Podatki, ki jih kazalec prikazuje, odražajo stanje v obdobju d 2013 do 2020. Pri tem moramo upoštevati, da smo Raziskavo REUS 2020 izvedli na začetku pandemije virusa SARS-CoV-2 (COVID-19), zaradi česar je bilo število anketiranih organizacij (N=430) manjše kot v letu 2013 (N=744).
Grafi
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| (zelo) nizka [%] | srednja [%] | (zelo) visoka [%] | |
|---|---|---|---|
| Vse anketirane organizacije (2013) | 13 | 57 | 30 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 13 | 57 | 27 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 14 | 60 | 24 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 17,38 | 60 | 20 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 7 | 58 | 34 |
| Organizacije javne uprave (2020) | 9 | 55 | 35,61 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| sploh ne drži[%] | ne drži[%] | niti niti[%] | drži[%] | popolnoma drži[%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Vse anketirane organizacije (2013) | 3 | 8 | 24 | 47 | 17 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 1 | 4 | 19 | 48 | 26 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 3 | 11 | 25 | 46 | 14 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 1 | 2 | 20 | 40 | 35 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 0 | 4 | 25 | 52 | 16 |
| Organizacije javne uprave (2020) | 0 | 5 | 18 | 52 | 23,91 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| sploh ne drži [%] | ne drži [%] | niti niti | drži [%] | popolnoma drži [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Vse anketirane organizacije (2013) | 1 | 5 | 11 | 50 | 33 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 1 | 1 | 10 | 57 | 30 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 2 | 7 | 16 | 52 | 22 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 2 | 1 | 8 | 56 | 31 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 0 | 2 | 12 | 53 | 34 |
| Organizacije javne uprave (2020) | 1 | 2 | 12 | 63 | 22,40 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| sploh ne drži [%] | ne drži [%] | niti niti [%] | drži [%] | popolnoma drži [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Vse anketirane organizacije (2013) | 3 | 12 | 26 | 42 | 17 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 2 | 4 | 24 | 48 | 21 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 3 | 22 | 25 | 39 | 10 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 2 | 8 | 22 | 44 | 23 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 3 | 10 | 41 | 33 | 12 |
| Organizacije javne uprave (2020) | 0 | 6 | 27 | 54 | 12,70 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| v podjetju nimamo potratnih navad [%] | elektronske naprave so večinoma prižgane tudi, ko jih ne uporabljamo [%] | luči po navadi ne ugašamo, tudi če ni nikogar v prostoru [%] | v prostorih vzdržujemo temperaturo, ki nam omogoča, da smo v srajcah tudi v ogrevalni sezoni [%] | prekomerno uporabljamo osebne avtomobile [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 22,37 | 35,63 | 32,58 | 21,66 | 10,40 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 32,32 | 46,25 | 26,66 | 19,93 | 13,26 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 26,65 | 47,37 | 28,57 | 18,86 | 13,10 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
Zaradi majhnih vzorcev so podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta linija.
| Združene regije [%] | Organizacije javne uprave [%] | Podjetja v pisarniških prostori [%] | |
|---|---|---|---|
| Podravska, Pomurska | 1 | 73 | 86 |
| Koroška, Savinjska, Zasavska | 2 | 67 | 77 |
| Jugovzhodna Slovenija, Posavska | 3 | 81 | 93 |
| Osrednjeslovenska | 4 | 67 | 69 |
| Gorenjska | 5 | 88 | 83 |
| Primorsko-notranjska, Obalno-kraška, Goriška | 6 | 88 | 60 |
Cilji
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev, kot so:
- Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
- Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
- Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
- Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
- Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko
- Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev
- Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja
Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020):
- Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost za najmanj 35 %; in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora (The Green Deal):
- Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način.
Komentar
Raziskava REUS 2020 kaže, da dobra desetina vseh anketiranih organizacij (13 %) meni, da je poraba energije v njihovih poslovnih prostorih nizka oz. zelo nizka, slabe tri petine (57 %) menijo, da je srednja, medtem ko dobra četrtina anketiranih organizacij (27 %) meni, da je poraba energije v njihovih poslovnih prostorih visoka ali zelo visoka (Slika OP13-1). Primerjava med sektorji kaže, da je delež podjetij v storitvenem sektorju (17 %), ki menijo, da imajo nizko oz. zelo nizko porabo energije, za 8 odstotnih točki večji od deleža takšnih organizacij javne uprave (9 %). Potencial za zmanjšanje porabe energije v poslovnih prostorih obstaja v veliki večini organizacij javne uprave (91 %), ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka oz. zelo visoka, oz. v večini takšnih podjetij v storitvenem sektorju (80 %). Primerjava s predhodnim merjenjem leta 2013 kaže, da so rezultati v obeh sektorjih ostali približno enaki.
Z možnostmi prihranka energije v poslovnih prostorih so bile leta 2020 zelo dobro seznanjene tri četrtine organizacij javne uprave (76 %) in prav tolikšen delež podjetij v pisarniških prostorih (75 %), kar je primerljivo z mnenjem vseh anketiranih organizacij (74 %) (Slika OP13-2). Glede na merjenje iz 2013 smo opazili pozitiven trend: za 15 odstotnih točk (2020: 75 %, 2013: 60 %) se je povečal delež podjetij v pisarniških prostorih, za 8 odstotnih točk (2020: 76 %, 2013: 68 %) pa delež organizacij javne uprave, ki so potrdili, da so zelo dobro seznanjeni z možnostmi prihranka energije v poslovnih prostorih. Analiza kaže tudi pozitiven trend pri deležu organizacij, ki se popolnoma strinjajo s to trditvijo: delež teh podjetij se je povečal za 21 odstotnih točk (2020: 35 %, 2013: 14 %), delež takšnih organizacij javne uprave pa za 8 odstotnih točk (2020: 24 %, 2013: 16 %).
Večina podjetij v pisarniških prostorih (87 %) in večina organizacij javne uprave (85 %) sta se leta 2020 strinjali s trditvijo, da si prizadevata za čim bolj energetsko varčno delovanje (Slika OP13-3). Ta rezultat je primerljiv s povprečnim mnenjem vseh organizacij (87 %). V obdobju od 2013 do 2020 se je delež podjetij, ki se strinjajo s to trditvijo, povečal za 13 odstotnih točk (2020: 87 %, 2013: 74 %). Ta delež je tako pri organizacijah javne uprave (2020: 85 %, 2013: 87 %) kot pri vseh organizacijah (2020: 87 %, 2013: 83 %) ostal približno enak. Analiza kaže, da se je delež organizacij, ki se popolnoma strinjajo s to trditvijo, med podjetji povečal za 9 odstotnih točk (2020: 31 %, 2013: 22 %), medtem ko se je v organizacijah javne uprave zmanjšal za 12 odstotnih točk (2020: 22 %, 2013: 34 %).
Dve tretjini organizacij javne uprave (67 %) in prav tolikšen delež podjetij v pisarniških prostorih (67 %) so na trditev »V naših poslovnih prostorih veliko vlagamo v ukrepe za manjšo porabo energije.« odgovorili s »popolnoma drži« ali z »drži«, kar je primerljivo s povprečjem vseh anketiranih organizacij (69 %) (Slika OP13-4). Glede na merjenje v letu 2013 smo opazili pozitiven trend: delež teh organizacij v javnem sektorju se je povečal za 21 odstotnih točk (2020: 66 %, 2013: 45 %), delež podjetij storitvenega sektorja pa za 17 odstotnih točk (2020: 67 %, 2013: 50 %).
Na vprašanje, katere potratne navade, povezane z rabo energije, prepoznavajo v svoji organizaciji, sta leta 2020 slaba tretjina (32 %) podjetij v pisarniških prostorih in dobra petina (22 %) organizacij javne uprave menili, da v svoji organizaciji oz. podjetju nimajo potratnih navad, povezanih z rabo energije v svojih poslovnih prostorih (Slika OP13-5). Primerjava potratnih navad med sektorji kaže, da skoraj polovica podjetij (46 %) in dobra tretjina (36 %) organizacij javne uprave menita, da ne ugašajo elektronskih naprav, ko jih ne uporabljajo, in da tretjina organizacij (33 %) javne uprave in dobra četrtina (27 %) podjetij luči po navadi ne ugašata, četudi ni nikogar v prostoru. Največjo razliko med sektorji smo opazili pri odgovoru »V času gretja puščamo odprta okna (na kip).« – dobra četrtina (28 %) organizacij javne uprave in dobra desetina podjetij (12 %) sta prepoznali to kot potratno navado. To vprašanje je novo in ga posledično ne moremo primerjati z letom 2013.
Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah smo zaradi majhnih vzorcev podatke za določene regije združili (Slika OP13-6). Združene regije v priloženi regionalni mapi ločuje pikčasta črta prostorih. Kljub združenim regijam pa so vzorci še vedno relativno majhni, zato moramo pri interpretaciji rezultatov uporabiti določeno mero previdnosti. Rezultati združenih statističnih regij v obeh sektorjih kažejo na statistično značilne razlike med regijami v mnenju anketiranih organizacij, da so zelo dobro seznanjene z možnostmi prihranka energije v svojih poslovnih. Razmerje v javnem sektorju kaže, da je delež ozaveščenih organizacij javne uprave najvišji v Gorenjski regiji (88 %) in na združenem območju Primorsko-notranjske, Obalno-kraške in Goriške regije (88 %), kar je za 21 odstotnih točk več od deleža takšnih organizacij v Osrednjeslovenski regiji (67 %) in na združenem območju Koroške, Savinjske, Zasavske regije (67 %). Največji delež ozaveščenih podjetij je na združenem območju Jugovzhodne Slovenije in Posavske regije (93 %). Ta delež je kar za 33 odstotnih točk večji od deleža takšnih podjetij na združenem območju Primorsko-notranjske, Obalno-kraške in Goriške regije (60 %).
Metodologija
Cilji povzeti po:
- Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (21. 12. 2018)
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
- Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 (11. 12. 2019)
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za javni in storitveni sektor.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2022
Datum zajema podatkov za kazalec: 28.12.2020
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letu 2013 in od septembra do decembra v letu 2020.
Vzorec za anketiranje: Vzorec Raziskave REUS JSS v letu 2013 je bil 744 enot in v letu 2020 je bil 430 enot.
Vzorčenje: Vzorec je posredoval SURS. Vzorčni okvir predstavljajo deli stavb v Registru nepremičnin. Osnovna enota vzorčenja je del stavbe.
Vzorčni okvir: Odgovorni za spremljanje porabe energije oziroma oseba, ki je najbolj seznanjena z informacijami, vezanimi na rabo energije. Npr. direktor podjetja, pomočnik direktorja ali administrator, če gre za manjše podjetje, tehnični direktor, energetski manager, vodja vzdrževanja oz. investicij ali poslovodja, če gre za večje podjetje ali ustanovo. Pri odgovorih lahko pomagajo sodelavci.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- Realizirani vzorec je reprezentativen glede na dejansko rabo poslovnega prostora (in ne po tipu organizacije), klasificiranega v enega od petih razredov in glede na razred velikosti kvadrature.
- V poročilu se prikazujejo samo odgovori, na katere je odgovorilo vsaj 10 anketiranih organizacij.
Interpretacija podatkov glede na vzorčne enote
- Ker so podatki zbrani na ravni enot, torej posameznih delov stavb oziroma celotnih stavb, govorimo o rabi energije v stavbah, medtem ko pri rezultatih, ki kažejo na odnos do rabe energije, govorimo o organizaciji, ker gre za odnos organizacije, ki stavbo koristi.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatke, predstavljene v kazalcu, smo zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalcev:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.
Zaradi majhnih vzorcev so podatki za posamezne segmente in določene regije združeni: (1) pomurska in podravska regija, (2) koroška, savinjska in zasavska regija, (3) jugovzhodna Slovenija in posavska regija, (4) osrednjeslovenska regija, (5) gorenjska regija, (6) notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška regija.