Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili, cestnem javnem potniškem prevozu, mestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1991–2023 oziroma  za nekatere prevozne načine 1991-2024. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2023.

Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz).

Obseg kopenskega potniškega prometa je izražen tudi v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji in EU-27, ki kaže na povezave med rastjo prometa in gospodarsko rastjo. Z okoljskega vidika je namreč potreben razklop med tema dvema parametroma s ciljem, da rast prometa, ki obremenjuje okolje, ne bi rastla z enako stopnjo kot gospodarstvo. Razmerje izražamo s kazalcem razklopa, ki je izražen kot razmerje med trendoma rasti prometa in gospodarstva.  Podatki za Slovenijo in države EU-27 so prikazani z indeksi (leto 2003 = 100) za obdobje 2003 - 2023.

Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države. Izbor potovalnega načina je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti med posameznimi potovalnimi načini in zato različnih učinkov in posledic njihove uporabe.

Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so gospodarska rast, upad povpraševanja po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, trende prostorskega razvoja, poraba energije v prometu in obremenitev cestne infrastrukture lahko ugotovimo, da se obseg potniškega prevoza v Sloveniji razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi daljšega obdobja rasti uporabe osebnih avtomobilov.

Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov po osamosvojitvi leta 1991 je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Na slovenskih državnih cestah je bilo leta 2023 z osebnimi avtomobili opravljenih 24,7 milijarde potniških kilometrov (pkm), kar je skoraj za četrtino več kakor leta 2000 (20,3 milijarde pkm), vendar še zmeraj precej manj kot pred pandemijo (28,2 milijarde pkm leta 2019. Drugi kopenski prevozni načini, ki so okoljsko veliko bolj sprejemljivi, po obsegu in trendu rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v medkrajevnem avtobusnem prevozu. Z njim je bilo pred pandemijo leta 2019 opravljenih 531 milijonov pkm, kar je zgolj tretjina pkm prepeljanih z avtobusi leta 2001 ter osmina pkm v letu 1991. Železniški notranji potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih prejšnjega stoletja počasi naraščal do obdobja recesije (2008 – 2012), ko je ponovno padel na raven začetka tisočletja. Od leta 2013 je obseg pkm na železnici upadal do pandemije, po njej pa doživlja hitro rast.

V desetletju pred pandemijo (2009 – 2019) je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 31 %, na mestnih avtobusih pa zraslo za 19 %. Leta 2023 se je z medkrajevnimi avtobusi prepeljalo približno 26 milijonov potnikov (leta 2017 32 milijonov potnikov), z mestnimi avtobusi pa skoraj 44 milijonov potnikov (leta 2017 62 milijonov potnikov). Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 14 milijona potnikov (leta 2017 12,5 milijona potnikov).

Do  leta 2018 je hitro naraščalo število letalskih potnikov, ko je skupno število potnikov z dobrih 1,8 milijona potnikov preseglo rekord iz časa našega prvega predsedovanja EU leta 2008 (1,7 milijona). Po propadu nacionalne letalske družbe Adria Airways leta 2019, še posebej pa med pandemijo je število letalskih potnikov strmo upadlo, a v zadnjih letih ponovno raste (1,4 mio potnikov leta 2024). V pristaniškem prometu smo bili do pandemije priča hitri rasti števila potnikov in sicer z 71 tisoč v letu 2010 na 144 tisoč v 2019. Po pandemskem dnu ta način prometa hitro narašča, saj je v letu 2023 dosegel rekord s 154 tisoč potniki. V letu 2024 se je število potnikov nekoliko zmanjšalo (142 tisoč), a še vedno ostaja visoko.

Tudi v državah EU v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2023 v EU-27 opravljenih skoraj 82 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza, je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih Eurostata raba osebnih avtomobilov leta 2023 več 85-odstotna, kar jo uvršča na četrto mesto (za Litvo,  Portugalsko in Bolgarijo) med državami, ki največ potniških kilometrov opravijo z osebnim avtomobilom.

Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa) kažejo, da bo morala Slovenije sprejeti ukrepe za zmanjšanje avtomobilizacije potniškega prevoza. K temu bi lahko veliko prispevala država, pa tudi lokalne skupnosti, ki imajo možnost spreminjati potovalne navade občanov.