Število organiziranih obiskov naravnih znamenitosti se je v obdobju 1992–2008 skoraj potrojilo, v letu 2008 je bilo prodanih 882 tisoč vstopnic. Največji obisk vsa leta beleži Postojnska jama.
Kazalec prikazuje število obiskovalcev izbranih naravnih znamenitosti v koledarskem letu. To so turistične znamenitosti z naravnimi lepotami po definiciji Statističnega urada Republike Slovenije in so vključene v redno spremljanje obiskanosti.
Rezultati raziskovanj, Statistični urad RS, 1996–2002; Statistične informacije, 21 Turizem, Statistični urad RS 2004–2009
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Postojnska jama | število (v 1000) | 156 | 198 | 262 | 245 | 301 | 394 | 399 | 294 | 403 | 461 |
Škocjanske jame | število (v 1000) | 32 | 34 | 42 | 42 | 41 | 47 | 49 | 45 | 16 | 57 |
Slap Savica | število (v 1000) | 61 | 58 | 64 | 60 | 60 | 65 | 57 | 53 | 63 | 72 |
Blejski Vintgar | število (v 1000) | 34 | 30 | 33 | 40 | 27 | 44 | 38 | 32 | 43 | 45 |
Soline Sečovlje | število (v 1000) | 0 | 0 | 9 | 8 | 10 | 14 | 0 | 10 | 20 | 29 |
Tolminska korita | število (v 1000) | ||||||||||
Jama Pekel | število (v 1000) | 22 | 21 | 20 | 18 | 21 | 19 | 16 | 14 | 16 | 15 |
Jama pod Predjamskim gradom | število (v 1000) | 0 | 0 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | 7 | 12 | 14 |
Križna jama | število (v 1000) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Županova jama | število (v 1000) | 9 | 9 | 12 | 1 | 4 | 5 | 5 | 4 | 4 | 5 |
Pivka j. in Črna j. | število (v 1000) | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | 2 | 3 | 2 | 3 | 3 |
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | |||||
Postojnska jama | število (v 1000) | 489 | 484 | 499 | 520 | 514 | 564 | 548.424 | |||
Škocjanske jame | število (v 1000) | 67 | 75 | 90 | 91 | 91 | 99 | 100.299 | |||
Slap Savica | število (v 1000) | 72 | 51 | 74 | 69 | 60 | 84 | 80.077 | |||
Blejski Vintgar | število (v 1000) | 44 | 60 | 66 | 75 | 75 | 82 | 76.916 | |||
Soline Sečovlje | število (v 1000) | 26 | 31 | 29 | 32 | 30 | 26 | 23.147 | |||
Tolminska korita | število (v 1000) | 18.764 | 20.452 | ||||||||
Jama Pekel | število (v 1000) | 14 | 16 | 15 | 14 | 15 | 14 | 13.638 | |||
Jama pod Predjamskim gradom | število (v 1000) | 14 | 11 | 9 | 10 | 9 | 8 | 6.133 | |||
Križna jama | število (v 1000) | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 | 3 | 4.935 | |||
Županova jama | število (v 1000) | 5 | 4 | 1 | 4 | 4 | 4 | 4.008 | |||
Pivka j. in Črna j. | število (v 1000) | 3 | 3 | 3 | 3 | 2 | 3 | 3.509 |
- Trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti.
- Zavarovanje tistih območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti na katerih je treba zagotoviti številne in raznolike ukrepe, usmerjati ravnanja in nekatere dejavnosti (zlasti turizem in rekreacijo).
Kazalec prikazuje razvoj zanimanja turistov za izbrane naravne znamenitosti v Sloveniji. Obisk in število plačanih vstopnic za ogled je odvisen tudi od predstavitve in organiziranosti ogledov teh naravnih znamenitosti. Skupno število organiziranih obiskov se je od leta 1992 do 2008 skoraj potrojilo, povečalo se je tudi število objektov, ki so jih upravljavci pripravili za ogled turistom. Tako bi omogočili varno in vodeno doživljanje znamenitosti, hkrati pa jih zavarovali pred prevelikimi obremenitvami. To je pomembno zlasti pri občutljivih habitatih, kakršne so kraške jame. S podelitvijo koncesij upravljavcema Postojnske jame in Sečoveljskih solin leta 2002 je bil storjen tudi korak naprej pri uresničevanju Nacionalnega programa varstva okolja, ki napoveduje uveljavitev izdajanja koncesij za turistično rabo naravnih virov.
Leta 2005 je vstopnico za ogled naravnih znamenitosti v Sloveniji plačalo 822 tisoč ljudi, leta 2007 se je prodaja vstopnic povečala na 907 tisoč, v letu 2008 pa je prodaja rahlo upadla. Daleč najbolj obiskana naravna znamenitost je že vsa leta Postojnska jama.
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 – 2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: objave v publikacijah Rezultati raziskovanj, Statistične informacije;
Rezultati raziskovanj, Obiskovalci pomembnejših turističnih znamenitosti, 661/1996, 681/1997, 708/1998, 736/1999, 738/2000, 745/2001, 771/2002, 787/2002, Statistični urad RS.
Statistične informacije, 21 Turizem, Obiskanost izbranih turističnih znamenitosti, muzejev in galerij, kopališč, igralnic in igralnih salonov ter število dni njihovega poslovanja, Slovenija, 4. četrtletje, 148/2004, 73/2005, 47/2006, 25/2007, 16/2008, 18/2009, Statistični urad RS.
Skrbnik podatkov: Statističnu urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 8. 5. 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: S statističnim raziskovanjem Statistični urad RS spremlja obiskanost izbranih naravnih, kulturnih in zgodovinskih turističnih znamenitosti, kopališč ter registriranih igralnic in igralnih salonov v Sloveniji, in sicer ugotavljajo število obiskovalcev in gibanje (dinamiko) obiskovanja. Podatke o obiskovalcih Statističnemu uradu RS četrtletno sporočajo upravljavci turističnih objektov - naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, kopališč ter igralnic in igralnih salonov.
Metodologija obdelave podatkov: Osnova za sporočanje podatkov o številu obiskovalcev je število prodanih vstopnic. Število obiskovalcev posebnih prireditev zunaj redne dejavnosti kakega objekta (npr. glasbeni večer v muzeju) ni zajeto v raziskovanje, prav tako vanj ni všteto število udeležencev rednih športnih treningov v kopališčih
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec obravnava le izbrane naravne znamenitosti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura
- Uredba o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Ur. l. RS, št. 77/2002).
- Uredba o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline (Ur. l. RS, št. 11/2002).