Kazalec prikazuje delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot in varstveni režim vstopa v jame.

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, so državnega pomena. Prav tako so državnega pomena tudi vse podzemske jame, ki jim je bil podeljen status podzemske geomorfološke naravne vrednote.

S predpisom je vsaki od jam določen tudi eden od treh varstvenih režimov glede vstopa. Jame se po režimu vstopa delijo na zaprte jame, v katerih je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak vstop oseb v jamo, odprte jame z nadzorovanim vstopom, v katerih je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak nenadzorovan vstop oseb v jamo in odprte jame s prostim vstopom, ki jih nenadzorovan vstop oseb ob upoštevanju splošnega varstvenega režima ne more poškodovati.

Status naravne vrednote ima 14.970 vreden del narave, od tega 5887 naravnih vrednot in 9083 podzemnih jam. Vse podzemne jame so državnega pomena, med ostalimi naravnimi vrednotami pa jih je 2106 (35,77 %) državnega pomena in 3781 (64,23 %) lokalnega pomena. Državnega pomena so ne glede na strokovna merila vse naravne vrednote znotraj zavarovanih območij, ki jih je ustanovila država, zaradi zagotavljanja enotnega upravljanja.

Gostota naravnih vrednot za celo Slovenijo znaša 0,29 na km², oziroma ena naravna vrednota na 3,23 km². Med naravnimi vrednotami je 3066 objektov (52,1 %), ki so v prostoru prikazani kot točke, 2821 (47,9 %) pa jih ima poleg točke, ki je nosilka identitete, še poligon, ki omejuje območje naravne vrednote. Skupna površina vseh poligonov znaša 2463,91 km², kar znaša 12,15 % površine države. Prevladujejo manjši poligoni, saj jih je večjih od 1 km² le 347. Površinsko največji sta geomorfološki naravni vrednoti planota Pokljuka in planota Jelovica, sledijo pa narivna struktura Nanos in Kraški rob.

S spremembo pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot julija 2010 je bilo 9083 jamam podeljen status podzemske geomorfološke naravne vrednote državnega pomena. To pomeni, da znaša gostota jam - naravnih vrednot 0,448 jame na km², oziroma ena jama na 2,232 km². V idealnem primeru bi imelo vseh 217 zaprtih jam in odprtih jam z nadzorovanim vstopom na vhodu vrata, kar bi v povezavi s podelitvijo skrbništva zagotavljalo dejanski nadzor jame. Trenutno je z vrati opremljenih 83 jam, 22 jam je opredeljenih kot turističnih. Evidentiranih je tudi 88 jam grobišč. Čeprav ni sistematično zbranih podatkov o onesnaženosti jam za celotno Slovenijo, lahko na podlagi podatkov ocenimo, da je v nižinskih kraških območjih onesnaženih med 15 in 20 % jam.

Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno. Vrednote, razvrščene po pomenu na vrednote državnega in lokalnega pomena, lahko nato država ali lokalna skupnost dodatno varuje z ukrepi varstva, ki jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, začasno in trajno zavarovanje ter obnova).