V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za dobrih 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in lubadarja ter danes znaša približno 50 % prirastka. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je bistveno povečal in predstavlja od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev.
Kazalec prikazuje stanje gozdov z vidika lesne zaloge, prirastka in poseka, ki odražajo gospodarjenje z gozdovi. Podatki o lesni zalogi so prikazani za obdobje 1947–2018, za prirastek za 1990–2018i za posek za obdobje 1993–2018.
Definicije za obravnavane kazalce so po FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) naslednje:
skupaj [m3/hektar] | listavci [m3/hektar] | iglavci [m3/hektar] | |
---|---|---|---|
1947 | 126,05 | 58,02 | 68,03 |
1961 | 156,14 | 65,33 | 90,80 |
1970 | 171,52 | 75,79 | 95,73 |
1980 | 185,60 | 85,21 | 100,40 |
1990 | 192,43 | 92,29 | 100,15 |
2000 | 231,69 | 119,74 | 111,95 |
- | |||
2005 | 257,26 | 136,01 | 121,25 |
2006 | 262,12 | 138,86 | 123,26 |
2007 | 268,84 | 143,34 | 125,50 |
2008 | 271,86 | 145,13 | 126,73 |
2009 | 276,08 | 147,69 | 128,39 |
2010 | 278,89 | 149,52 | 129,37 |
2011 | 282,10 | 151,68 | 130,42 |
2012 | 285 | 154 | 131 |
2013 | 289,31 | 157,12 | 132,19 |
2014 | 292,80 | 159,39 | 133,41 |
2015 | 294,58 | 160,96 | 133,62 |
2016 | 296,40 | 162,28 | 134,12 |
2017 | 298,98 | 164,39 | 134,59 |
2018 | 301,84 | 166,50 | 135,34 |
skupaj [m3/hektar] | listavci [m3/hektar] | iglavci [m3/hektar] | |
---|---|---|---|
1990 | 4,92 | 2,49 | 2,43 |
2000 | 6,06 | 3,33 | 2,73 |
2005 | 6,48 | 3,61 | 2,87 |
2006 | 6,52 | 3,63 | 2,89 |
2007 | 6,61 | 3,68 | 2,93 |
2008 | 6,64 | 3,70 | 2,94 |
2009 | 6,74 | 3,76 | 2,98 |
2010 | 6,85 | 3,83 | 3,02 |
2011 | 6,98 | 3,92 | 3,06 |
2012 | 7,10 | 4 | 3,10 |
2013 | 7,17 | 4,05 | 3,12 |
2014 | 7,26 | 4,11 | 3,16 |
2015 | 7,28 | 4,12 | 3,15 |
2016 | 7,33 | 4,16 | 3,17 |
2017 | 7,36 | 4,18 | 3,18 |
2018 | 7,47 | 4,24 | 3,23 |
skupaj [m3] | listavci [m3] | iglavci [m3] | |
---|---|---|---|
1993 | 2087666 | 798081 | 1289585 |
1994 | 2254880 | 843605 | 1411275 |
1995 | 2091910 | 843953 | 1247957 |
1996 | 2330403 | 818119 | 1512284 |
1997 | 2567060 | 1179128 | 1387932 |
1998 | 2470173 | 1074121 | 1396052 |
1999 | 2396315 | 1047198 | 1349117 |
2000 | 2609039 | 1186289 | 1422750 |
2001 | 2614301 | 1155464 | 1458837 |
2002 | 2645554 | 1148889 | 1496665 |
2003 | 3007098 | 1184211 | 1822887 |
2004 | 2957997 | 1137607 | 1820390 |
2005 | 3236100 | 1202710 | 2033390 |
2006 | 3718263 | 1475508 | 2242755 |
2007 | 3242070 | 1199335 | 2042735 |
2008 | 3427372 | 1372031 | 2055341 |
2009 | 3374191 | 1520419 | 1853772 |
2010 | 3374137 | 1566071 | 1808066 |
2011 | 3895637 | 1855622 | 2040015 |
2012 | 3910807 | 1758340 | 2152467 |
2013 | 3923995 | 1733423 | 2190572 |
2014 | 6349735,80 | 2886440,40 | 3463295,40 |
2015 | 6031042 | 2108495 | 3922547 |
2016 | 6102630 | 2089485 | 4013145 |
2017 | 4984635 | 1688661 | 3295974 |
2018 | 6060959 | 1693383 | 4367576 |
lesna zaloga [m3/ha] | |
---|---|
Ciper | 64 |
Španija | 66 |
Norveška | 96 |
Finska | 104 |
Švedska | 106 |
Turčija | 129 |
Italija | 149 |
Francija | 173 |
Madžarska | 182 |
Bolgarija | 183 |
Danska | 196 |
Latvija | 198 |
Velika Britanija | 207 |
EU-28 | 209,10 |
Nizozemska | 215 |
Hrvaška | 216 |
Litva | 236 |
Estonija | 257 |
Poljska | 269 |
Slovaška | 274 |
Belgija | 275 |
Romunija | 281 |
Češka | 297 |
Avstrija | 299 |
Nemčija | 321 |
Slovenija | 346 |
Švica | 352 |
prirastek (m3/ha) [m3/ha] | |
---|---|
Ciper | 1,20 |
Španija | 1,90 |
Norveška | 2,30 |
Turčija | 3,20 |
Italija | 3,20 |
Švedska | 3,30 |
Bolgarija | 3,70 |
Hrvaška | 4,30 |
Finska | 4,40 |
Francija | 5,50 |
Estonija | 5,60 |
EU-28 | 6,29 |
Litva | 6,40 |
Latvija | 6,60 |
Madžarska | 6,90 |
Avstrija | 7,10 |
Slovaška | 7,20 |
Nizozemska | 7,30 |
Velika Britanija | 7,40 |
Belgija | 7,70 |
Poljska | 8 |
Danska | 8,70 |
Romunija | 8,70 |
Švica | 8,90 |
Slovenija | 9 |
Češka | 9,40 |
Nemčija | 11,20 |
Lesna zaloga je bila skozi celotno zgodovino ključni kazalec stanja gozda. Informacija o lesni zalogi je nepogrešljiva za razumevanje dinamike in proizvodne sposobnosti gozdov. Je osnova za razvoj nacionalne politike in strategije trajnostne rabe gozdnih virov.
Skupaj s prirastkom, posekom, površino gozda ter možnim posekom tvori osnovno skupino kazalcev, ki jih uporabljamo za spremljanje razvoja gozdov. Poleg ostalega so nam ti kazalci danes osnova za oceno biomase in ogljika, ki ga vsebuje oziroma veže določen gozd. Ob tem je seveda izjemno pomembna informacija dinamike sprememb skozi čas.
V Sloveniji lahko še vedno ugotavljamo, da se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka krepijo. Krepitev lesnih zalog je bila predvsem posledica načrtnega gospodarjenja z gozdovi, delno pa tudi posledica sprememb v metodologiji ugotavljanja lesne zaloge (okularno ocenjevanje – kontrolno vzorčna metoda).
Delež prirastka slovenskih gozdov se glede na lesno zalogo ohranja na približno isti ravni. Tem trendom sledi tudi določen možni posek, katerega realizacija je bila v preteklem desetletju le okoli 75-odstotna. Po letu 2014 pa je prišlo prav na področju poseka v Sloveniji do pomembnih sprememb, saj se je le-ta močno povečala.
Po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2018 znaša lesna zaloga 302 m3/ha, prirastek 7,47 m3/ha, količina poseka pa 6.060.959 m3. V zadnjih 70 letih sta se hektarska lesna zaloga in prirastek povečala za 140 %, medtem ko je posek v tem času nihal med 2 milijonoma m3 (v letu 1991) do več kot 6 milijonov m3 (v letih 2014, 2015, 2016 in 2018). V omenjenih letih je bil posek za kar dve tretjini večji kot v prejšnjih letih, kar lahko pripišemo posledicam žleda. Posek se je zelo spreminjal: od 100 % skupnega prirastka v petdesetih letih 20. stoletja do manj kot 40 % skupnega prirastka v začetku devetdesetih let. Leta 2018 znaša posek približno 70 % prirastka. Razlog za veliko akumulacijo lesne zaloge v slovenskih gozdovih ter za takšna gibanja prirastka je smotrno gospodarjenje z gozdovi.
Ko govorimo o lesni zalogi, prirastku ali poseku je pomembno navesti še strukturo po drevesnih vrstah in tudi širše (iglavci/listavci). Razmerje med iglavci in listavci se spreminja in je v prid iglavcev naraščalo vse do leta 1961, ko je bil delež iglavcev 58 %. Po letu 1961 se je začel delež iglavcev zniževati in v letu 2000 padel pod 50 %. Leta 2018 je delež iglavcev v lesni zalogi znašal 45 %, v prirastku je bil delež iglavcev še 43 %, v poseku pa kar 70 %.
Po študiji FAO Global Forest Resources Assessment (2015) imajo slovenski gozdovi v primerjavi s povprečjem gozdov v drugih evropskih državah precej večjo hektarsko lesno zalogo in prirastek. Opozarjamo, da se ti podatki deloma razlikujejo od naših nacionalnih podatkov in so nekoliko precenjeni. Lesna zaloga v Sloveniji je tako leta 2015 znašala 346 m3/ha , evropsko povprečje pa je bilo komaj 209 m3/ha. Tako kot v Sloveniji so tudi v Evropi (EU-28) prisotni trendi povečevanja lesne zaloge in prirastka. V letu 2015 je povprečje v prirastku gozdov med državami EU-28 6,29 m3/ha, v Sloveniji pa je prirastek znašal 9 m3/ha. Izrazito nizek prirastek (pod 5 m3/ha) imajo nekatere mediteranske (Ciper, Španija, Italija) in skandinavske (Norveška, Švedska, Finska) države, zelo visokega pa predvsem srednjeevropske države (Nemčija, Češka, Slovenija, Švica, Romunija). Pri poseku je na ravni EU-28 prisoten rahlo pozitiven trend, z nihanji med posameznimi leti, razloga za to sta med drugim tudi povečevanje gozdnih površin in prirastka (Global Forest Resource Assessment, 2015). Posek je močno pod vplivom trga, zato prihaja do večjih odstopanj med posameznimi leti.
V Sloveniji pričakujemo, da bo razvoj sledil smernicam, zapisanim v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu. Nadaljnje načrtno gospodarjenje z gozdovi bo omogočilo približevanje optimalni povprečni lesni zalogi, ki znaša od 320–330 m3/ha, za njeno doseganje pa bo potrebno še nadalje zmerno in selektivno akumulirati prirastek. Predvidevamo torej, da bo šel razvoj kazalca še naprej v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.
Cilji povzeti po: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07), Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013) 659 final), Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011) 244 konč.).
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Obnova načrtov gozdnogospodarskih enot poteka v desetletnem ciklu. Zaradi načina postopne obnove gozdnogospodarskih načrtov je podatek o ohranjenosti na nivoju Slovenije, ki velja za določeno leto star v povprečju 5 let. Vsako leto se obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Tako so med podatki, ki jih prikazujemo npr. v letu 2019 upoštevani načrti s prvim letom veljavnosti 2009 do 2018.
Metodologija obdelave podatkov: Način vodenja evidenc poseka, prav tako kot način pridobivanja informacij o lesni zalogi in prirastku določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10).
Za izračun lesne zaloge in prirastka na nivoju posamezne gozdnogospodarske enote (GGE) se uporabljajo podatki dobljeni na stalnih vzorčnih ploskvah (večji del) in okularne ocene (manjši del). V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni, se zaradi manjšega pomena lesne zaloge, večinoma poslužujemo okularne ocene.
V vseh ostalih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, kjer so ukrepi dovoljeni) obravnavane kazalce ugotavljamo s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev, ki so po površini razporejene v sistematično mrežo z različnimi gostotami (od 200×200 m naprej). Na vsaki ploskvi ugotovimo sestojni tip, ki nam predstavlja osnovo za stratifikacijo. Povprečne vrednosti so izračunane za posamezne 5 cm debelinske stopnje.
Osnova za ugotavljanje prirastka sta dve zaporedni meritvi v obravnavanem obdobju (10 let). Podlaga za evidentiranje poseka so terenski obrazec za vpis drevja za posek, v katerega se vpisuje za posek izbrano drevje po drevesnih vrstah, debelinskih stopnjah, vrstah in vzrokih poseka, spremljanje opravljenih del v zvezi z izdanimi odločbami v upravnem postopku po 17. in 29. členu Zakona o gozdovih ter evidentiranje nedovoljenih posekov. Vsaj v en izvod gozdnogospodarskega načrta GGE se za vsako preteklo leto do konca februarja vpišejo podatki o poseku, in sicer na ravneh odseka (v obrazec E4) ter gospodarskega razreda, oblik lastništva in GGE (v tabelo EVP). Vrednosti za 2007 so nižje zaradi uvedbe novega načina evidenc posekanih dreves.
Za gozdove, v katerih se lesna zaloga in prirastek ugotavljata s stalnimi vzorčnimi ploskvami (velikosti 500), se posek in količina neizkoriščenega drevja za celotno ureditveno obdobje skupaj neodvisno ocenita tudi iz podatkov meritev na vzorčnih ploskvah (Veselič, 2005).
Zavod za gozdove Slovenije, Služba za gozdarsko načrtovanje, mag. Matjaž Guček.
Zavod za gozdove Slovenije, Služba za gozdarsko načrtovanje, mag. Matjaž Guček.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Lesna zaloga, prirastek in posek so poleg površine gozda primarni parametri, ki jih gozdarstvo spremlja že skozi celotno obdobje te panoge. V tem času so se seveda metode meritev spreminjale in izboljševale, vseeno pa so podatki toliko zanesljivi, da trende lahko ugotavljamo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Metoda zbiranja se je v obdobju poročanja spremenila (po letu 1998 so predpisane meritve kazalca (lesna zaloga in prirastek) na stalnih vzorčnih ploskvah. Prirastek je možno oceniti šele ob drugi meritvi (torej v večini primerov letu 2008 ob obnovi načrtov GGN GGE). Metoda evidentiranja poseka se v času ni spremenila. Tudi na večjih merilih so podatki povsem zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1