Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v letu 2012 pod povprečjem obdobja 2001-2010, vendar nekoliko nad količinami v sušnih letih 2011 in 2003.
Kazalec prikazujemo z letno količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije (VD15-1 in VD15-2), in z indeksom letne spremenljivosti količinskega obnavljanja podzemne vode po posameznih telesih podzemne vode glede na povprečje obdobja 2001-2010 = 100 (VD15-3).
Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja 2001-2010 = 100).
Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2013
Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2013
2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
letna obnovljiva količina podzemne vode | mm/leto | 273 | 277 | 184 | 337 | 282 | 222 | 243 | 340 | 321 | 400 |
povprečje 2001-2010 | mm/leto | 288 | 288 | 288 | 288 | 288 | 288 | 288 | 288 | 288 | 288 |
2011 | 2012 | ||||||||||
letna obnovljiva količina podzemne vode | mm/leto | 174 | 206 | ||||||||
povprečje 2001-2010 | mm/leto | 288 | 288 |
Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2013
2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Savska kotlina in Ljubljansko Barje | mm/leto | 90 | 89 | 66 | 128 | 102 | 70 | 82 | 122 | 117 | 134 |
Savinjska kotlina | mm/leto | 98 | 92 | 49 | 120 | 120 | 81 | 95 | 117 | 108 | 121 |
Krška kotlina | mm/leto | 98 | 111 | 40 | 111 | 131 | 91 | 91 | 97 | 93 | 137 |
Julijske Alpe v porečju Save | mm/leto | 103 | 96 | 75 | 116 | 79 | 74 | 78 | 129 | 119 | 131 |
Karavanke | mm/leto | 89 | 96 | 78 | 111 | 91 | 72 | 83 | 123 | 132 | 125 |
Kamniško-Savinjske Alpe | mm/leto | 96 | 92 | 70 | 115 | 104 | 76 | 90 | 116 | 120 | 120 |
Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje | mm/leto | 87 | 91 | 69 | 123 | 96 | 71 | 77 | 123 | 115 | 148 |
Posavsko hribovje do osrednje Sotle | mm/leto | 94 | 99 | 52 | 124 | 119 | 77 | 89 | 115 | 99 | 132 |
Spodnji del Savinje do Sotle | mm/leto | 94 | 93 | 55 | 122 | 117 | 83 | 97 | 114 | 104 | 122 |
Kraška Ljubljanica | mm/leto | 98 | 97 | 66 | 119 | 92 | 77 | 78 | 120 | 104 | 148 |
Dolenjski kras | mm/leto | 94 | 103 | 58 | 125 | 113 | 83 | 90 | 109 | 91 | 134 |
Dravska kotlina | mm/leto | 85 | 90 | 52 | 117 | 119 | 91 | 105 | 96 | 123 | 122 |
Vzhodne Alpe | mm/leto | 80 | 92 | 67 | 116 | 113 | 81 | 107 | 102 | 131 | 111 |
Haloze in Dravinjske gorice | mm/leto | 86 | 90 | 51 | 127 | 116 | 90 | 107 | 107 | 104 | 122 |
Zahodne Slovenske gorice | mm/leto | 69 | 89 | 36 | 110 | 128 | 92 | 109 | 96 | 146 | 125 |
Murska kotlina | mm/leto | 64 | 86 | 28 | 112 | 134 | 100 | 109 | 81 | 153 | 134 |
Vzhodne Slovenske gorice | mm/leto | 62 | 87 | 27 | 104 | 134 | 98 | 111 | 95 | 156 | 126 |
Goričko | mm/leto | 32 | 82 | 14 | 106 | 147 | 102 | 113 | 91 | 175 | 136 |
Obala in Kras z Brkini | mm/leto | 93 | 103 | 61 | 105 | 89 | 80 | 78 | 117 | 110 | 164 |
Julijske Alpe v porečju Soče | mm/leto | 112 | 96 | 72 | 112 | 63 | 74 | 74 | 137 | 119 | 141 |
Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota | mm/leto | 99 | 92 | 73 | 107 | 85 | 67 | 69 | 127 | 115 | 168 |
2011 | 2012 | ||||||||||
Savska kotlina in Ljubljansko Barje | mm/leto | 61 | 67 | ||||||||
Savinjska kotlina | mm/leto | 50 | 77 | ||||||||
Krška kotlina | mm/leto | 36 | 70 | ||||||||
Julijske Alpe v porečju Save | mm/leto | 67 | 84 | ||||||||
Karavanke | mm/leto | 72 | 84 | ||||||||
Kamniško-Savinjske Alpe | mm/leto | 71 | 84 | ||||||||
Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje | mm/leto | 68 | 70 | ||||||||
Posavsko hribovje do osrednje Sotle | mm/leto | 52 | 81 | ||||||||
Spodnji del Savinje do Sotle | mm/leto | 55 | 82 | ||||||||
Kraška Ljubljanica | mm/leto | 59 | 63 | ||||||||
Dolenjski kras | mm/leto | 52 | 75 | ||||||||
Dravska kotlina | mm/leto | 40 | 57 | ||||||||
Vzhodne Alpe | mm/leto | 60 | 81 | ||||||||
Haloze in Dravinjske gorice | mm/leto | 45 | 59 | ||||||||
Zahodne Slovenske gorice | mm/leto | 37 | 55 | ||||||||
Murska kotlina | mm/leto | 40 | 45 | ||||||||
Vzhodne Slovenske gorice | mm/leto | 38 | 52 | ||||||||
Goričko | mm/leto | 52 | 38 | ||||||||
Obala in Kras z Brkini | mm/leto | 62 | 44 | ||||||||
Julijske Alpe v porečju Soče | mm/leto | 71 | 85 | ||||||||
Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota | mm/leto | 69 | 65 |
Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja okoli 97% potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno varijabilnost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih hidroloških suš podzemne vode. Ker so v prihodnosti možne krize v vodo oskrbi, ta indikator pridobiva na pomenu. Glavne koristi od metod uporabljenih za določitev indikatorja, kakor tudi indikatorja samega so sledeče:
- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v vodonosnikih);
- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;
- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.
Najmanjše obnovljene količine in hkrati tudi največje časovne spremenljivosti pri letnem obnavljanju podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 2001-2011 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja (Slika VD15-3), kar kaže na veliko količinsko občutljivost zalog podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.
Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2012 nižja od povprečja obdobja 2001-2010 (Slika VD15-2). Največje odstopanje od povprečja obdobja 2001-2010 je bilo v letu 2012 v vodnih telesih Goričko in Murska kotlina ter Obala in Kras z Brkini (I 11/01-10 < 50) ( Slika VD15-3).
Cilji in pravne podlage:
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES), Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakon o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09), Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09)
Vir podatkov: Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, dr. Jože Uhan (vodja sektorja za hidrogeološke analize), dr. Mišo Andjelov (vodja projekta državnega regionalnega vodno-bilančnega modeliranja).
Datum zajema podatkov za kazalec: Kazalec je bil osvežen s podatki za leto 2012, ki so bili zajeti iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v marcu 2013.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec se osvežuje letno.
Metodologija obdelave podatkov: Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente letnega odtoka. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja letno obnovljeno količino podzemne vode v mm, prikazano kot raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano letno povprečje za celotno območje Slovenije (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 2001-2010 In/01-10 za leto n izrazimo kot I n/01-10 = Xn*100 / X01-10 (Slika VD15-3).