Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu so se od leta 1986 do 2023 zmanjšali za 20,5 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja do leta 2013. Od leta 2013 do leta 2016 so se izpusti povečali in do leta 2021 ostali na podobni ravni, zatem pa so se ponovno precej zmanjšali. V letu 2023 je Slovenija dosegla cilj. Glede na leto 2005 so se izpusti zmanjšali za 7,4 %. S tem je bil že dosežen cilj, kot ga Celoviti nacionalni energetski podnebni načrt Republike Slovenije določa za leto 2030 (2,8 % zmanjšanje glede na leto 2005).
Kazalec prikazuje gibanje izpustov metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in ogljikovega dioksida (CO2) iz kmetijstva v obdobju 1986–2023. Ti toplogredni plini povečujejo temperaturo zemeljskega površja in povzročajo globalne spremembe podnebja. Te vplivajo na naravno okolje in povzročajo veliko škodo gospodarstvu, predvsem kmetijstvu.
Podatki so prikazani primerjalno glede na leto 1986, ki je po Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) za Slovenijo izhodiščno leto za oceno uspešnosti zmanjševanja izpustov. Metan in didušikov oksid sta glavna toplogredna plina, ki ju spremljamo v sektorju Kmetijstvo (sektor CRF3). Ogljikov dioksid, ki se sprosti zaradi apnenja kmetijskih tal in zaradi gnojenja s sečnino in kalcijevim amonijevim nitratom, predstavlja manj kot 3 % skupnega učinka toplogrednih plinov v tem sektorju. Zaradi razlik v toplogrednem učinku, izpuste metana in didušikovega oksida preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Po metodi potenciala globalnega segrevanja za stoletno obdobje (GWP100) pripisujemo metanu 28-krat, didušikovemu oksid pa 265-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Metan je v ozračju kratko-obstojen plin in novejše raziskave kažejo, da z metodo GWP100 učinek metana na segrevanje zemeljskega površja v Sloveniji precenjen za nekajkrat. Ne glede na to, ga v tem kazalcu obravnavamo na podlagi GWP100, kot je trenutno uveljavljeno. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) in zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po poročevalskem formatu UNFCCC ne obravnavamo v sklopu sektorja Kmetijstvo. Teh emisij zato v tem kazalcu ne prikazujemo.
KIS, 2025
| CH4 - fermentacija v prebavilih rejnih živali [%] | CH4 - skladiščenje živinskih gnojil [%] | N2O - skladiščenje živinskih gnojil [%] | N2O - gnojenje z živinskimi gnojili [%] | N2O - gnojenje z mineralnimi gnojili [%] | N2O - gnojenje z drugimi organskimi gnojili [%] | N2O - paša [%] | N2O - odlaganje amoniaka in NOX iz ozračja [%] | N2O - izpiranje dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke [%] | N2O - razkrajanje žetvenih ostankov [%] | N2O - obdelava histosolov [%] | N2O - mineralizacija organske snovi v tleh [%] | CO2 - uporaba uree, KAN in apnenje tal [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2023 | 59,80 | 11,70 | 2,10 | 5,60 | 6,40 | 0,20 | 2,10 | 3,30 | 4,10 | 1,90 | 0,40 | 0 | 2,50 |
KIS, 2025
| Izpusti metana [Indeks 1986=100] | Izpusti didušikovega oksida [Indeks 1986=100] | Izpusti ogljikovega dioksida [Indeks 1986=100] | Skupni izpusti toplogrednih plinov [Indeks 1986=100] | Izpusti metana [1.000 t] | Izpusti didušikovega oksida [1.000 t] | Izpusti ogljikovega dioksida [1.000 t] | Skupni izpusti toplogrednih plinov [1.000 t ekv CO2] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1986 | 100 | 100 | 100 | 100 | 53 | 1,90 | 57 | 2053,50 |
| 1987 | 99,20 | 104,40 | 103,70 | 100,60 | 52,60 | 2 | 59,10 | 2066 |
| 1988 | 98,40 | 100,20 | 101,50 | 98,90 | 52,20 | 1,90 | 57,90 | 2031,70 |
| 1989 | 97,80 | 95,50 | 98,30 | 97,20 | 51,80 | 1,80 | 56 | 1996,10 |
| 1990 | 96,90 | 95,40 | 98,60 | 96,60 | 51,40 | 1,80 | 56,20 | 1983,30 |
| 1991 | 91 | 87,70 | 96 | 90,30 | 48,30 | 1,70 | 54,80 | 1855,30 |
| 1992 | 93,10 | 102,80 | 108,30 | 96 | 49,40 | 2 | 61,70 | 1970,70 |
| 1993 | 88,80 | 94,20 | 104 | 90,60 | 47,10 | 1,80 | 59,30 | 1859,80 |
| 1994 | 88,90 | 95,80 | 104,50 | 91 | 47,10 | 1,90 | 59,60 | 1869,10 |
| 1995 | 89,70 | 95,70 | 78,80 | 90,90 | 47,50 | 1,80 | 44,90 | 1866,10 |
| 1996 | 86,10 | 92,50 | 66,10 | 87,20 | 45,70 | 1,80 | 37,70 | 1789,90 |
| 1997 | 82,40 | 94,40 | 54,10 | 84,60 | 43,70 | 1,80 | 30,80 | 1737,40 |
| 1998 | 84 | 96,50 | 58,80 | 86,40 | 44,50 | 1,90 | 33,50 | 1774,70 |
| 1999 | 84,70 | 96,80 | 60,90 | 87,10 | 44,90 | 1,90 | 34,70 | 1787,80 |
| 2000 | 89,80 | 99 | 58,50 | 91,20 | 47,60 | 1,90 | 33,40 | 1872,90 |
| 2001 | 87,90 | 98,30 | 58 | 89,70 | 46,60 | 1,90 | 33 | 1841,30 |
| 2002 | 91,20 | 100,40 | 56,10 | 92,50 | 48,30 | 1,90 | 32 | 1899,40 |
| 2003 | 86,20 | 95,90 | 58,80 | 87,80 | 45,70 | 1,90 | 33,50 | 1803,60 |
| 2004 | 84,70 | 91,70 | 49,80 | 85,50 | 44,90 | 1,80 | 28,40 | 1756 |
| 2005 | 85,60 | 90,60 | 51 | 85,90 | 45,40 | 1,80 | 29,10 | 1763 |
| 2006 | 85 | 91,60 | 50,40 | 85,70 | 45 | 1,80 | 28,70 | 1759 |
| 2007 | 88,20 | 92,50 | 48 | 88,20 | 46,80 | 1,80 | 27,40 | 1810,50 |
| 2008 | 85,60 | 85,90 | 40,10 | 84,40 | 45,40 | 1,70 | 22,90 | 1733,10 |
| 2009 | 84,70 | 88,80 | 53 | 84,80 | 44,90 | 1,70 | 30,20 | 1742 |
| 2010 | 82,80 | 87,40 | 48,80 | 83 | 43,90 | 1,70 | 27,80 | 1705,10 |
| 2011 | 82,50 | 85,60 | 43,50 | 82,20 | 43,70 | 1,70 | 24,80 | 1688,10 |
| 2012 | 81,70 | 84,40 | 47,40 | 81,40 | 43,30 | 1,60 | 27 | 1671,30 |
| 2013 | 80,90 | 83,70 | 46,30 | 80,60 | 42,90 | 1,60 | 26,40 | 1655,50 |
| 2014 | 82,30 | 87,80 | 44,40 | 82,60 | 43,60 | 1,70 | 25,30 | 1696,90 |
| 2015 | 84,80 | 88,30 | 42,60 | 84,50 | 45 | 1,70 | 24,30 | 1735,50 |
| 2016 | 85,90 | 88,20 | 42,70 | 85,30 | 45,60 | 1,70 | 24,40 | 1751,70 |
| 2017 | 84,10 | 86,30 | 40,50 | 83,40 | 44,60 | 1,70 | 23,10 | 1713,40 |
| 2018 | 83,30 | 87 | 46,20 | 83,20 | 44,20 | 1,70 | 26,40 | 1708,40 |
| 2019 | 83,90 | 87,90 | 49,40 | 83,90 | 44,50 | 1,70 | 28,20 | 1723,60 |
| 2020 | 83,70 | 88,60 | 53,70 | 84,10 | 44,40 | 1,70 | 30,60 | 1727,20 |
| 2021 | 83,50 | 89,60 | 50,70 | 84,10 | 44,30 | 1,70 | 28,90 | 1727,90 |
| 2022 | 80,30 | 85,20 | 57,30 | 80,90 | 42,60 | 1,60 | 32,60 | 1660,30 |
| 2023 | 78,70 | 82,70 | 71,30 | 79,50 | 41,70 | 1,60 | 40,70 | 1632 |
Evropska agencija za okolje, 2025; Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, 2025
| Letni izpusti toplogrednih plinov[Indeks (izhodiščno leto=100)] | Izpusti toplogrednih plinov – izhodiščno leto [1.000 t] | Izpusti toplogrednih plinov – 2023[1.000 t] | |
|---|---|---|---|
| Ciper | 116,70 | 454,70 | 533,60 |
| Irska | 100,70 | 19256,50 | 22436,80 |
| Španija | 98,50 | 32923,90 | 34863,20 |
| Portugalska | 95 | 7338,30 | 6941,30 |
| Luksemburg | 92,40 | 708,70 | 665,60 |
| Avstrija | 87,10 | 7406,30 | 6513,10 |
| Švedska | 86,60 | 8416,30 | 7276,90 |
| Italija | 84,40 | 2038,40 | 1706,30 |
| Francija | 80,50 | 13830,60 | 11523 |
| Slovenija | 79,50 | 7315,30 | 6074,90 |
| Finska | 79,50 | 78141 | 63645,40 |
| Danska | 76,90 | 37952,80 | 30763,80 |
| Malta | 76,90 | 108,50 | 86,10 |
| Belgija | 76,40 | 11636,50 | 9149 |
| Grčija | 75,70 | 10534,70 | 7980,50 |
| Nemčija | 74,80 | 483165,80 | 365719 |
| EU-27 | 74,60 | 71581,70 | 53348,70 |
| Nizozemska | 71,10 | 25237 | 18039,50 |
| Poljska | 68,40 | 50057 | 33297 |
| Estonija | 56,10 | 2723,40 | 1593 |
| Hrvaška | 53 | 4424,30 | 2467,90 |
| Češka | 50,80 | 15747,90 | 8422,30 |
| Madžarska | 50,10 | 12058,10 | 6213,10 |
| Romunija | 46,70 | 39042,80 | 17987,70 |
| Bolgarija | 43,70 | 8922,70 | 4058,80 |
| Litva | 42,60 | 5030,50 | 2253,80 |
| Latvija | 42,30 | 13598,70 | 5943,20 |
| Slovaška | 37,20 | 5767,70 | 1934,40 |
KIS, 2025
| 1986 [1.000 t] | 2023 [1.000 t] | Izpusti metana v kmetijstvu [Indeks (1986=100)] | |
|---|---|---|---|
| Skladiščenje ž. gnojil - govedo | 7,30 | 5,60 | 77,40 |
| Skladiščenje ž. gnojil - prašiči | 4,40 | 0,90 | 19,80 |
| Skladiščenje ž. gnojil - perutnina | 1,40 | 0,30 | 21,20 |
| Skladiščenje ž. gnojil - ovce, koze, konji, kunci | 0,10 | 0,10 | 128,70 |
| V prebavilih - govedo | 38,50 | 33 | 85,60 |
| V prebavilih - prašiči | 4,40 | 0,90 | 19,80 |
| V prebavilih - ovce, koze, konji, kunci | 0,60 | 1,60 | 272,30 |
KIS, 2025
| 1986 [t] | 2023 [t] | Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu [Indeks 1986=100] | |
|---|---|---|---|
| Gnojenje z mineralnimi gnojili | 467,40 | 391,60 | 83,80 |
| Gnojenje z živinskimi in drugimi organskimi gnojili | 488,50 | 354,40 | 72,50 |
| Skladiščenje živinskih gnojil | 168,90 | 127,60 | 75,50 |
| Izpiranje dušika v vode | 298,60 | 251,60 | 84,20 |
| Odlaganje dušikovih spojin iz zraka | 302 | 200,70 | 66,50 |
| Paša | 68,20 | 127,20 | 186,60 |
| Razkrajanje žetvenih ostankov | 108,80 | 115,50 | 106,20 |
| Obdelava histosolov in mineralizacija organske snovi v tleh | 29,60 | 28,50 | 96 |
Podrobne informacije o ciljih lahko preberete v kazalcu Izpusti toplogrednih plinov.
Agriculture is characterised by large emissions of non-CO2 greenhouse gases, methane and nitrous oxide. Agriculture is a source of direct and indirect emissions. Direct emissions occur in stables, during the storage of livestock manure and on agricultural land. Indirect emissions occur in the natural environment as a result of the leakage of nitrogen compounds from agriculture.
Methane is produced during the fermentation of feed in the digestive tract of farm animals and during the storage of livestock manure. Due to the relatively large herd and the specificity of digestion, cattle production in Slovenia contributes to over 90% of methane emissions.
Most of the nitrous oxide is produced by fertilizing agricultural crops with livestock manure and mineral fertilizers. A large part of the nitrous oxide is also contributed by indirect emissions resulting from leaching of nitrogen compounds into groundwater and watercourses and ammonia emissions into the air. Storage of livestock manure is also an important source of nitrous oxide.
According to the IPCC (2019) methodology, part of the CO2 emissions is also reported within the agricultural sector. In Slovenian agriculture, three minor sources of CO2 are taken into the account, namely the use of urea and calcium ammonium nitrate (KAN) for fertilization and soil liming. They contributed less than 3% to total emissions in Slovenian agriculture in 2023.
From 1986 to 2023, annual methane emissions from agriculture decreased from 53,017 to 41,718 tons, or by 21.3%, and nitrous oxide emissions decreased from 1,932 to 1,597 tons, or by 17.3%. The greenhouse effect of all gasses, expressed in CO2 equivalents, decreased from 2,053,470 tons to 1,631,979 tons, or by 20.5%, during this period. The rapid decline in emissions was typical of the early years of this period until 2013. From 2013 to 2016, emissions increased. Between 2016 and 2021, they remained at a similar level, but then decreased again. In 2022, Slovenia met the target set by Integrated National Energy and Climate Plan of the Republic of Slovenia until 2030 (decrease by 2,8% compared to 2005). Slovenia is comparable to the countries of Western Europe in terms of GHG emission reduction. However, the decrease was much lower than in most of the Visegrad countries and the countries of South-Eastern Europe, where emissions were reduced by about 50% on average due to problems in the livestock sector.
In absolute terms, pig farming contributed most to the reduction of greenhouse gas emissions, as it significantly reduced methane emissions from enteric fermentation and livestock manure storage. The reduction after 1990 was mainly due to improved manure management, and in the last 15 years to a reduction in animal numbers due to problems in the sector. Methane emissions from enteric fermentation in cattle, particularly dairy cattle, were also significantly reduced. This was mainly due to improvements in production efficiency as similar milk production was achieved with a much smaller dairy herd than previously. Improved fertilization techniques also contributed to the reduction in greenhouse gas emissions. Despite reduced nitrogen inputs from livestock and mineral fertilizers, crop yields increased significantly.
Greenhouse gas emissions from grazing and the keeping of small ruminants increased. The increase in emissions from grazing is not problematic, as emissions from animal houses and manure storage have decreased due to the conversion to grazing.
In general, Slovenian legislation does not address greenhouse gas emissions from agriculture. Exceptions are large pig and poultry farms, which are obliged to operate according to the principle of "best available practice" under the Decree on the types of activities and installations causing industrial emissions (UL RS, 68/22). Indirectly, emissions are reduced by certain regulations for the protection of water and soil, in particular the Regulation for the Protection of Waters against Pollution by Nitrates from Agricultural Sources (UL RS, 113/09, 5/13, 22/15, 12/17, and 44/22). Agri-environmental measures, introduced in 2001 under the Slovenian Agri -environmental Program and later included in Rural Development Programs 2004–2006, 2007–2013, and 2014-2020 also contributed indirectly to the reduction of nitrous oxide emissions. They are also implemented under Common Agricultural Policy Strategic Plan 2023–2027 for Slovenia. Common Agricultural Policy Strategic Plan 2023-2027 includes measures such as optimizing feed rations for farm animals and feeding supplements to reduce enteric methane emissions. Previous rural development programs did not include measures that would make a significant contribution to reducing methane emissions. Professional tasks in animal production and the Public Agricultural Advisory Service, funded by the Ministry of Agriculture, Forestry and Food, are also considered to contribute to the reduction of methane and nitrous oxide emissions.
Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po:
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov
Izpusti metana in ogljikovega dioksida so ocenjeni po metodologiji IPCC (2019), izpusti didušikovega oksida pa po metodologiji EMEP/EEA (2019), kot so jih za slovenske razmere prilagodili Mekinda Majaron in sod. (2025). Gre za metodologijo, na podlagi katere Slovenija poroča po Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in Evropski komisiji.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec
Podatki o izpustih metana, didušikovega oksida in ogljikovega dioksida po posameznih virih so bili zajeti neposredno iz emisijskih evidenc. Podatki so skladni s podatki, ki so bili za obdobje 1986–2023 poročani v letu 2025 (Slovenia's National Inventory Document 2025: GHG emissions inventories 1986–2023).
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Izpusti metana, didušikovega oksida in ogljikovega dioksida v kmetijstvu |
t/leto; t CO2 ekv / leto |
Kmetijski inštitut Slovenije Evropska okoljska agencija (https://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/govreg/inventory/) |
1986–2023 |
Marec za predpreteklo leto |
Letno |
28. 7. 2025 |
Da |
Opredelitev kazalca
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov
Podatki o izpustih toplogrednih plinov za države članice Evropske unije so povzeti s spletne strani Evropske okoljske agencije. Gre za podatke, ki jih države poročajo Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in Evropski komisiji.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec
Podatki o izpustih toplogrednih plinov v kmetijstvu v letu 2023 so bili neposredno prevzeti s spletne strani Evropske okoljske agencije, podatki za izhodiščno leto pa s spletne strani Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Izhodiščno leto po Konvenciji o spremembi podnebja je za večino držav 1990. Izjeme so Bolgarija (1988), Madžarska (povprečje 1985–1987), Poljska (1988), Romunija (1989) in Slovenija (1986). Na podlagi podatkov za izhodiščno leto in 2023 je bil izračunan indeks zmanjšanja izpustov za posamezne države EU. Za namene medsebojne primerjave smo tudi podatke za Slovenijo povzeli po tem viru. Gre za podatke, ki so jih za obdobje 1990 do 2023 države poročale v letu 2025.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Izpusti toplogrednih plinov v državah članicah EU |
t/leto |
Evropska okoljska agencija (https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/data-viewers/greenhouse-gases-viewer); Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (https://di.unfccc.int/ghg_profile_annex1) |
Izhodiščno leto po Konvenciji o spremembi podnebja in 2023 |
Z enoletno zamudo |
Redno |
3. 9. 2025 |
Da |