KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zdravje ljudi in ekosistemov
  3. Izpostavljenost prebivalcev ozonu

[ZD29] Izpostavljenost prebivalcev ozonu
Impacts

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 2002-2020 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Kazalec spremlja izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi izračuna SOMO35, ki je merilo za kumulativno letno izpostavljenost prebivalcev troposferskemu (prizemnemu) ozonu.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme. Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni.

Zaradi negativnega vpliva ozona tako na okolje kot na zdravje ljudi, problematiko ozona z vidika obremenjevanja okolja obravnava zakonodaja EU, priporočila za zdravje ljudi pa podaja Svetovna zdravstvena organizacija. Ta za zaščito zdravja ljudi priporoča največjo dnevno osemurno srednjo vrednost za ozon - 100 µg ozona/m3. Iz praktičnih razlogov se za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje priporoča upoštevanje mejne koncentracije ozona pri 70 µg/m3 ali t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO35 (Sum of Ozone Means Over 35 ppb).

Grafi

Slika ZD29-1: Izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi kazalca SOMO35 (v µg/m3.d), Slovenija, 2002-2020
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2021; preračuni NIJZ, 2021 (30. 04. 2021)

Opomba:

Zaradi posodobitve merilne mreže so meritve ozona na nekaterih merilnih postajah niso zaključene, npr. na merilnih postaji Iskrba. Meritve na merilni postaji v Hrastniku so ukinjene, od junija 2020 pa so se na novo začele meritve na merilni postaji Novo mesto. Na teh merilnih postajah zato ni podatkov za celo leto in so ti zato zgolj informativni oziroma še niso prikazani.

Prikaži podatke
Ljubljana Bežigrad [micro g/m3.d] Celje [micro g/m3.d] Hrastnik [micro g/m3.d] Nova Gorica [micro g/m3.d] Koper [micro g/m3.d] Maribor [micro g/m3.d] Zagorje [micro g/m3.d] Trbovlje [micro g/m3.d] Iskrba [micro g/m3.d] Otlica [micro g/m3.d] Murska Sobota Rakičan [micro g/m3.d] Krvavec [micro g/m3.d]
2004 6587,70 6522,69 6316,23 8239,73 2969 3625 4438 8042 7753 13822
2005 6644,89 6474,90 6276,65 8382,45 2692 3828 4697 8404 7448 13897
2006 5984,18 5494,70 5692,36 7179,04 1951 3113 3947 8210 6075 13363
2007 6326,30 5978,68 5862,07 7255,57 2259 3411 4717 8588 6248 13579
2008 6266,69 5561,71 5495,66 6630,75 2358 2926 4276 8199 11722 5863 13192
2009 5766,05 4944,48 4818,56 5871,81 8163,76 2308 2321 4119 7612 10452 5483 12776
2010 5093,97 4640,35 4907,18 5478,84 8313,60 2197 2212 4123 7180 9561 5187 12592
2011 5352,91 5249,25 5690,05 6663,45 8763,06 1912 3099 4798 6815 9960 6027 12831
2012 5932,61 6101,38 6487,30 7792,33 9276,94 2070 3998 5110 7113 10434 6806 13257
2013 6401,32 6262,53 6371,62 8378,77 9651,51 1977 4423 4939 6943 9817 7132 13756
2014 5434,51 5420,02 5614,85 7295,36 9095,71 2779 3813 4407 6845 8845 5980 13197
2015 5158,79 4788,97 5289,64 7034,65 8840,90 3654 4250 6213 8101 4997 12491
2016 4613,66 4343,29 4839,86 6494,58 8333,67 5142 3220 4042 5849 8184 4670 11336
2017 5739,62 4967,01 5544,68 7096,99 8551 5728 3721 4806 6880 8880 5525 11890
2018 5699,33 5059,67 5481 6791,33 8347,67 6167,33 3372 4708 6095 9166 6668 11835
2019 5915,67 5472 4109 7139,33 8343,33 6444,67 3634 5197 7484 9870 7011 12300
2020 4909 4910 6792 7666 5772 3093 4148 6813 8997 6411 10897
Slika ZD29-2: Izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi kazalca SOMO35 (v µ/m3.d), po tipih merilnih mest, Slovenija, 2002-2020
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2021; preračuni NIJZ, 2021 (30. 04. 2021)

Opomba:

SIP: primorsko območje, SIC: celinsko območje.

Merilna mesta SIP: Nova Gorica in Koper (mestno ozadje SIP); Otlica (podeželsko ozadje SIP).

Merilna mesta SIC: Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik (mestno ozadje SIC); Trbovlje (predmestno ozadje SIC); Maribor center in Zagorje (mestno-prometni tip SIC); Murska Sobota Rakičan (kmetijsko-podeželski tip SIC); Iskrba (podeželsko ozadje SIC).

Prikaži podatke
Mestno ozadje območja SIC [micro g/m3.d] Ljubljana Bežigrad [micro g/m3.d] Celje [micro g/m3.d] Hrastnik [micro g/m3.d] Mestno ozadje območja SIP [micro g/m3.d] Nova Gorica [micro g/m3.d] Koper [micro g/m3.d] Predmestno ozadje območja SIC [micro g/m3.d] Trbovlje [micro g/m3.d] Mestno-prometni tip območja SIC [micro g/m3.d] Maribor [micro g/m3.d] Zagorje [micro g/m3.d] Kmetijsko-podeželski tip območja SIC [micro g/m3.d] Murska Sobota Rakičan [micro g/m3.d] Podeželsko - naravno ozadje SIC [micro g/m3.d] Iskrba [micro g/m3.d] Podeželsko - naravno ozadje SIP [micro g/m3.d] Otlica [micro g/m3.d] Krvavec [micro g/m3.d]
2004 6475,54 6587,70 6522,69 6316,23 8239,73 8239,73 4437,95 4437,95 3296,78 2968,74 3624,82 7752,56 7752,56 8042,38 8042,38 13822,48
2005 6465,48 6644,89 6474,90 6276,65 8382,45 8382,45 4696,98 4696,98 3259,92 2692,20 3827,64 7447,83 7447,83 8403,79 8403,79 13896,77
2006 5723,74 5984,18 5494,70 5692,36 7179,04 7179,04 4226,98 3946,65 2532,09 1950,80 3113,37 6143,04 6075,03 8456,09 8210,13 13627,99 13362,75
2007 6055,68 6326,30 5978,68 5862,07 7392,84 7255,57 4804,80 4717,08 2834,99 2259,41 3410,58 6272,94 6248,22 8739,61 8588,15 13143,66 13578,62
2008 5774,69 6266,69 5561,71 5495,66 7281,51 6630,75 4474,10 4276,16 2641,73 2357,68 2925,79 5984,15 5863,18 8447,47 8198,64 12198,39 11721,86 13191,79
2009 5176,36 5766,05 4944,48 4818,56 7017,79 5871,81 8163,76 4118,65 4118,65 2314,47 2307,64 2321,31 5482,87 5482,87 7612,23 7612,23 10452,21 10452,21 12776,46
2010 4880,50 5093,97 4640,35 4907,18 6896,22 5478,84 8313,60 4123,01 4123,01 2204,36 2196,54 2212,18 5187,44 5187,44 7179,69 7179,69 9560,73 9560,73 12591,53
2011 5430,74 5352,91 5249,25 5690,05 7713,26 6663,45 8763,06 4797,86 4797,86 2505,02 1911,51 3098,52 6027,19 6027,19 6815,29 6815,29 9960,29 9960,29 12830,91
2012 6173,76 5932,61 6101,38 6487,30 8534,63 7792,33 9276,94 5110,04 5110,04 3034,14 2070,10 3998,17 6806,39 6806,39 7112,86 7112,86 10434,39 10434,39 13256,79
2013 6345,16 6401,32 6262,53 6371,62 9015,14 8378,77 9651,51 4939,06 4939,06 3560,08 1976,92 4423,42 7134,72 7134,72 6942,75 6942,75 9816,88 9816,88 13755,95
2014 5489,79 5434,51 5420,02 5614,85 8195,53 7295,36 9095,71 4406,68 4406,68 3519,36 2778,84 3813,47 5980,13 5980,13 6844,88 6844,88 8844,66 8844,66 13196,85
2015 5079,13 5158,79 4788,97 5289,64 7937,78 7034,65 8840,90 4250,12 4250,12 3653,77 2700 3653,77 4997,11 4997,11 6213,17 6213,17 8100,82 8100,82 12491,24
2016 4598,93 4613,66 4343,29 4839,86 7414,12 6494,58 8333,67 4042,37 4042,37 3604,63 5142 3220,30 4669,94 4669,94 5848,58 5848,58 8183,82 8183,82 11365,95
2017 5417,11 5739,62 4967,01 5544,68 7824,00 7096,99 8551 4805,76 4805,76 4447,30 6314 3721,13 5524,91 5524,91 6880,45 6880,45 8879,94 8879,94 11889,69
2018 5413 5699 5060 5481 7570 6791 8348 4708 4708 4447 6167 3372 6668 6668 6905 6905 9166 9166 11835
2019 5762 5916 5472 4109 7837 7139 8343 5197 5197 5120 6445 3634 7249 7249 7606 7606 9824 9824 12338
2020 5170 4909 4910 5770 7325 6792 7666 4148 4513 5772 3093 6411 6411 6813 6813 8997 8997 10897
Slika ZD29-3: Primerjava izpostavljenosti prebivalstva ozonu na podlagikazalca SOMO35 (v µg/m3.d) v 41 evropskih državah in EU-28, 2011-2018
Viri:

Kakovost zraka v Evropi - poročilo 2020. Evropska okoljska agencija (EEA), poročilo št. 9/2020. (6. 07. 2021)

Opomba:

SOMO35  je izražen kot populacijsko uravnotežena koncentracija v skladu z metodologijo, opisano v ETC/ACM (2018) in tam navedenimi referencami, in ne samo na osnovi rezultatov meritev na merilnih mestih za spremljanje kakovosti zraka.

Prikaži podatke
2011 [micro g/m3.d] 2012 [micro g/m3.d] 2013 [micro g/m3.d] 2014 [micro g/m3.d] 2015 [micro g/m3.d] 2016 [micro g/m3.d] 2018 [micro g/m3.d]
Avstrija 5452 5419 5389 4423 6170 4522 6731
Belgija 2714 2050 2520 2297 2790 2203 4298
Bolgarija 5215 5960 4082 2519 4180 3347 3765
Hrvaška 7143 5989 4503 6240 4996 6342
Ciper 8773 8369 7900 5426 6390 5612 6844
Češka 4743 4806 4266 3822 5560 4353 6946
Danska 2752 2662 2749 2611 2200 2293 3866
Estonija 2516 2310 2545 1991 1780 1949 2793
Finska 2052 1650 2011 1615 1360 1510 2351
Francija 4439 3635 4098 3786 4250 3420 5274
Nemčija 3668 3357 3506 3287 4300 3368 5674
Grčija 9182 9378 8532 5926 6910 6871 7157
Madžarska 5828 6342 4604 3620 5550 3952 5892
Irska 1353 1479 2043 868 860 1323 2556
Italija 7532 7328 6576 5569 6860 6058 6490
Latvija 2708 3103 2614 2213 2560 2773 2732
Litva 3131 3358 2703 2457 2800 2456 3096
Luksemburg 3527 2561 3167 2872 3460 2211 4604
Malta 7127 8022 7403 6946 5790 5985 5498
Nizozemska 2283 1949 2410 2244 2680 2428 3620
Poljska 4065 4045 3792 3425 4530 3699 5095
Portugalska 4552 4240 5091 3519 3990 4074 4672
Romunija 3276 3967 2221 1842 2950 2485 3683
Slovaška 6051 6103 5116 4344 5460 4232 6129
Slovenija 7062 7092 6540 5086 6650 5007 6494
Španija 5858 5850 5895 5436 5820 5212 5841
Švedska 2628 2233 2317 2318 2080 1819 3465
Velika Britanija 1471 1183 1606 1337 1290 1161 2307
Albanija 7769 8760 7179 4376 7220 5475 5601
Andora 7891 8058 7303 6692 6050 4423 6593
BIH 5702 7322 5670 3852 6050 4409 5218
Islandija 1094 1242 1473 218 260 499 1999
Kosovo 5691 3149 6130 4769 3922
Lihtenštajn 5128 5132 5221 4360 5800 4945 7045
Monako 8354 6979 7795 7112 8020 7186 7686
Črna Gora 6970 8584 6674 4012 6790 5269 5630
Severna Makedonija 7110 8472 6326 3215 6200 4434 3533
Norveška 2395 2128 2443 2113 1760 1502 3128
San Marino 6048 5067 5949 7180 5667 6700
Srbija 5793 6844 4505 2668 5280 3508 3500
Švica 5435 4990 4919 4417 6170 4842 7214
EU-28 3507 4250 3547 4970

Cilji

  • Zagotoviti redno spremljanje izpostavljenosti ljudi ozonu z namenom ustreznega in pravočasnega ukrepanja;
  • sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi;
  • zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi;
  • zagotovitev pravočasnih in potrebnih informacij, kako naj ljudje ravnajo v času povišanih koncentracij ozona;
  • preprečevanje bolezni, z izboljšanjem kakovosti zunanjega zraka in zraka v zaprtih prostorih.

Svetovna zdravstvena organizacija za zaščito zdravja ljudi priporoča kot največjo dnevno osemurno srednjo vrednost za ozon 100 µg ozona/m3.

Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo za ozon določa doseganje naslednjih standardov:

  • Doseganje ciljne vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon − 120 µg/m3 − ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu izračunano kot povprečje zadnjih treh let.
  • Doseganje dolgoročnih ciljev vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost ozona v koledarskem letu − 120 µg/m3 − ne sme biti presežena.
  • Opozorilna urna koncentracija za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.

Slovenija se uvršča med države, kjer se zlasti v poletnih mesecih redno pojavljajo višje koncentracije troposferskega ozona (EEA, 2014). Glede obremenjenosti zunanjega zraka z ozonom v Sloveniji najbolj izstopa Primorska (območje SIP), predvsem njen obalni del.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme (WHO, 2006). Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni (WHO, 2013; WHO, 2008).

Raziskave o vplivih ozona na zdravje (študije časovnih vrst) so pokazale 1-2 % povečanje dnevne umrljivosti zaradi izpostavljenosti ozonu pri koncentracijah ozona nad 70 µg/m3, z naraščanjem koncentracije nad to vrednostjo pa so vplivi na zdravje vse bolj številni in hudi (WHO, 2006). Pri nižjih koncentracijah ozona je določitev obsega vplivov na zdravje zelo nezanesljiva, ravno tako na nivoju populacije ni možno določiti zanesljive vrednosti praga za vplive ozona na zdravje (na primer na umrljivost) (WHO, 2013). Zato se iz praktičnih razlogov za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje upošteva preseganje koncentracije ozona nad 70 µg/m3, računano kot največja dnevna 8-urna drseča srednja koncentracija ozona. Preseganje koncentracije ozona nad 70 µg/m3 (ali 35 ppb) za vsak dan v obdobju enega leta je t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO35 (Sum of Ozone Means Over 35 ppb) (UNECE, 2004). Za kazalec SOMO35  ne obstajajo oziroma niso definirane mejne, t.j. dopustne vrednosti, temveč predstavlja kazalec kumulativno letno izpostavljenost ozonu in je izhodišče za kvantifikacijo vplivov ozona na zdravje za določene zdravstvene izide po metodologiji WHO (WHO, 2008).

Slika ZD29-1 kaže vrednosti kazalca SOMO35 na merilnih mestih v okviru državne monitoring mreže za kakovost zraka v Sloveniji. Najvišje vrednosti kazalca SOMO35 so bile v obdobju 2002-2020 izračunane na Krvavcu, kjer so sicer zaradi višje lege in ostalih posebnosti lokacije koncentracije ozona tudi sicer med najvišjimi. Višje vrednosti kazalca SOMO35 so bile izračunane tudi na merilnem mestu Otlica, ki predstavlja merilno mesto na višji legi z značilnostmi podeželskega ozadja primorskega območja (območje SIP) ter na merilni postaji Iskrba z značilnostmi podeželskega ozadja celinskega območja (območje SIC). Vsa tri omenjena merilna mesta so na območjih, ki so relativno redko poseljena, zato z vidika ocene in spremljanja potencialne izpostavljenosti ljudi niso merodajna, so pa pomembna za spremljanje naravnega ozadja ozona.

Med merilnimi mesti v mestnem okolju, kjer živi (in je potencialno izpostavljenih) največ ljudi, so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane na merilnih mestih Nova Gorica in Koper. Najvišja vrednost kazalca SOMO35 v obdobju 2002-2020 je bila izračunana v Novi Gorici v letu 2003, ko je znašala 11343 µg/m3.d. Po letu 2007, ko so se pričele redne meritve izvajati tudi na merilnem mestu v Kopru, pa so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane v Kopru. Na tem merilnem mestu je bila v obdobju 2007–20120 najvišja vrednost kazalca SOMO35 izračunana v letu 2012 in sicer 9968 µg/m3.d.

Vrednost kazalca je odvisna od meteoroloških in naravnih pogojev (nastanka ozona pri fotokemičnih reakcijah v atmosferi), od regionalnih značilnosti in reprezentativnosti lokacije merilne postaje, kjer se izvajajo meritve, od razpoložljivosti podatkov. Zato je smiseln prikaz drsečih 3-letnih povprečij vrednosti kazalca po značilnostih lokacije oziroma območja (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Ur. l. RS, 9/11, 8/15, 66/18) in tipih merilnih mest (Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17). Tako zglajene vrednosti kazalca SOMO35 v obdobju 2002–2020 so prikazane na sliki ZD29-2. Pri tem so bila merilna mesta razvrščena po naslednji shemi:

  • Primorsko območje ali območje SIP: merilna mesta Nova Gorica in Koper (mestno ozadje-SIP) in Otlica (podeželsko ozadje SIP);
  • Celinsko območje ali območje SIC: merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik (mestno ozadje-SIC), Trbovlje (predmestno ozadje-SIC), Maribor center in Zagorje (mestno-prometni tip-SIC), Murska Sobota Rakičan (kmetijsko-podeželski tip-SIC) in Iskrba (podeželsko ozadje SIC).

Slika ZD29-2 kaže, da so ozonu najbolj izpostavljeni prebivalci mestnega okolja primorskega območja oziroma območja SIP (merilni mesti Koper in Nova Gorica). Na območju SIC je bila vrednost kazalca SOMO35 največja v kmetijsko-podeželskem okolju (merilno mesto Murska Sobota-Rakičan), sledijo merilna mesta mestnega ozadja (Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik), merilno mesto predmestnega ozadja (Trbovlje) in merilni mesti mestno-prometnega ozadja območja SIC (Maribor center in Zagorje). Na slednjem je izkazan trend povečevanja drsečih 3-letnih povprečnih vrednosti kazalca v opazovanem obdobju 2002-2020.

Primerjava izpostavljenosti prebivalcev v 41 evropskih državah in EU-28, slika ZD29-3, kaže, da so vrednosti kazalca SOMO35 večje v državah južne in jugovzhodne Evrope v primerjavi z državami v severnih in severozahodnih območjih, kjer so vrednosti kazalca redko večje od 4000 µg/m3.d. Večje vrednosti se bolj pogosto kot v nižinah pojavljajo tudi v goratih predelih južno od 50 stopinj geografske širine. Za leto 2016 je na primer ocenjeno, da okoli 14 % prebivalcev Evrope živi na območjih, kjer so vrednosti kazalca SOMO35 večje od 6000 µg/m3.d., zlasti južni in jugovzodni del, npr. Albanija, Ciper, Grčija, Italija, Malta, Monako, Črna Gora, Španija in Turčija. Med države z vrednostmi kazalca SOMO35 nad 6000 µg/m3.d. se uvršča tudi Slovenija, zlasti njen zahodni del z Obalo in Goriško (EEA, 2020).

Vrednosti kazalca v območju med 6000 in 8000 µg/m3.d. so približno primerljive z 93,2 percentilom največjega dnevnega 8-urnega povprečja, ki znaša 120 µg/m3. Ta primerjava dopušča nekoliko arbitrarno izbiro »praga« vrednosti kazalca pri 6000 µg/m3.d. in sicer bolj za namen opisa opazovanih porazdelitev vrednosti kazalcev SOMO35  v prostorskem in časovnem kontekstu, kakor za vrednotenje dejanske izpostavljenosti. Analiza trenda populacijsko uravnoteženih vrednosti kazalca SOMO35 kaže dokaj podoben vzorec gibanja in rahlo upadanje vrednosti v obdobju 2005-2016, ki je statistično značilno s povprečnim zmanjšanjem za okoli 95 µg/m3.d. na leto (ETC/ACM 2018).

Metodologija

Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide, Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, 9. 7. 2015); Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, 9/11, 8/15, 66/18); Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, 55/11, 6/15, 5/17), Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Draft WHO global strategy on health, environment and climate change: the transformation needed to improve lives and well-being sustainably through healthy environment (WHO, 2019).

 

Podatki za Slovenijo

 

Metodologija zbiranja podatkov:

Kazalec temelji na zbiranju podatkov o največjih dnevnih 8-urnih drsečih srednjih koncentracijah ozona v posameznem letu, pri čemer so zajeti samo podatki, ki so validirani v skladu s 75 % pravilom (to pomeni 75 % izplen podatkov).

Za izračun izpostavljenosti ozonu so bila upoštevana naslednja merilna mesta:

  • mestno ozadje primorskega območja SIP: merilni mesti Nova Gorica in Koper (merilno mesto je v DMKZ vključeno od leta 2007);
  • merilno mesto podeželskega ozadja primorskega območja SIP: Otlica (merilno mesto je vključeno v DMKZ od leta 2006);
  • merilna mesta mestnega ozadja celinskega območja SIC: Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik;
  • merilno mesto predmestnega ozadja celinskega območja SIC: Trbovlje;
  • merilno mesto podeželskega ozadja celinskega območja SIC: Iskrba;
  • merilna mesta mestno-prometnega tipa celinskega območja SIC: merilni mesti Maribor center in Zagorje;
  • kmetijsko-podeželski tip merilnega mesta celinskega območja SIC: merilno mesto Murska Sobota Rakičan.

Za kazalec so bile upoštevane največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona v koledarskem letu in letna vsota preseganj teh koncentracij nad referenčno vrednostjo 70 µg/m3.

Podatki se v kazalcu osvežujejo letno.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Kazalec SOMO35 je izračunan za vsak dan v letu Ny kot preseganje največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona kot sledi v spodnji enačbi:

kjer je  največje 8-urno drseče povprečje koncentracije ozona na dan d, v letu s številom dni Ny(y = 365 ali 366), max je funkcija, ki v izračunu upošteva le vrednosti  nad 70 µg/m3, NZ je število veljavnih dni v letu.

Pri izračunu je upoštevano število veljavnih dni v letu oziroma korekcija kazalca SOMO35, če zaradi napak meritev oziroma drugih razlogov niso zajeti vsi dnevi v letu oziroma kadar največje dnevne 8-urne srednje koncentracije niso na voljo, pri čemer mora biti v koledarskem letu najmanj 75 % veljavnih dni oziroma NZ>273, manjkajoči dnevi pa ne smejo biti skoncentrirani v isti sezoni (ETC/ACM, 2014).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Drseča 3-letna povprečja vrednosti kazalca SOMO35 (µ g/m3.d), Slovenija

µ g/m3.d

 Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2021; preračuni NIJZ, 2021

2002-2020

Aprila za preteklo leto

Letno

30.4.2021

da

Drseča 3-letna povprečja vrednosti kazalca SOMO35 (µ g/m3.d), po tipih merilnih mest, Slovenija

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

               

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Kazalec je predstavljen za obdobje 2011-2020.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Kazalec se določa na osnovi meritev ozona (opisano zgoraj) na merilnih mestih ruralnega ozadja (npr. 531 merilnih mest v letu 2016) in mestnega ter predmestnega ozadja (npr. skupaj 1145 merilnih mest v letu 2016). Merilna mesta mestnega in predmestnega prometnega ozadja so izvzeta. Kazalec je izražen kot populacijsko uravnotežene koncentracije po metodologiji ETC/ACM s kombiniranjem koncentracijskih zemljevidov in gostote prebivalstva v mrežni porazedlitvi 1x1 km (mrežni nabor podatkov Geostat; Eurostat, 2014). Kazalec zajema 41 evropskih držav in EU-28

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Primerjava izpostavljenosti prebivalstva ozonu (na podlagi izračuna populacijsko uravnoteženih ravni kazalca SOMO35 (v µg/m3.d)) v 41 evropskih državah in EU-28

µg/m3.d

Kakovost zraka v Evropi - poročilo 2020. Evropska okoljska agencija (EEA), poročilo št. 9/2020.

2011-2018

Julija za preteklo leto

Letno

6.7.2021
Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Air quality in Europe, EEA Report No 9/2020. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu//publications/air-quality-in-europe-2020-report
  2. European air quality maps for 2016. Eionet Report - ETC/ACM 2018/8. Dostopno na: https://www.eionet.europa.eu/etcs/etc-atni/products/etc-atni-reports/etc-acm-report-2018-8-european-air-quality-maps-for-2016
  3. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17).
  4. UNECE, 2004. Joint Task Force on the Health Aspects of Long-range Transboundary Air Pollution (7th: 2004: Bonn, Germany) - UN. ECE. Executive Body for the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution.
  5. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS št. 9/11, 8/15, 66/18).
  6. WHO, 2006. Air Quality Guidelines, Global update 2005, Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. Summary of risk assessment. Dostopno na: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/69477/1/WHO_SDE_PHE_OEH_06.02_eng.pdf
  7. WHO, 2008. Joint WHO/Convention Task Force on the Health Aspects of Air Pollution. Health risks of ozone from long-range transboundary air pollution. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2008. Dostopno na: www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/78647/E91843.pdf
  8. WHO, 2013. Health risks of air pollution in Europe-HRAPIE project. Recommendations for concentration-response functions for cost-benefit analysis of particulate matter, ozone and nitrogen dioxide. Regional Office for Europe, Copenhagen, Denmark.

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
16.08.2021
Avtor(ji)

Agnes Šömen Joksić, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mateja Gjerek, Agencija RS za okolje