Implicitna obdavčitev energije je kazalnik, ki spremlja napredek pri doseganju ciljev strategije EU za trajnostni razvoj. Z implicitno stopnjo obdavčitve energije merimo, kako je z davki obremenjena končna energija[1]. V državah EU so davki na energijo pomemben ekonomski instrument za doseganje ciljev prehoda v nizkoogljično družbo.

Sprememba v vrednosti kazalnika je lahko odraz več dejavnikov. Za razumevanje medletnih sprememb v kazalniku sta potrebni analiza sprememb strukture rabe virov energije in analiza sprememb višine obdavčitve posameznih virov. Kazalnik omogoča tudi ocenjevanje vloge fiskalne politike pri spremembah povpraševanja po energiji.

Omejitev kazalnika je, da izračun kazalnika temelji na davčnih prihodkih od prodane energije. Davčni prihodki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka in ne na načelu plačila davčnemu organu. Izračun davčnih prihodkov po tem načelu ne daje informacije o tem, koliko so znašali dejansko plačani davki na energijo in koliko je energija dejansko obremenjena z davki. Kazalnik implicitne stopnje obdavčitve energije je precenjen, saj ne upošteva vračil in oprostitev plačila nekaterih davkov/trošarin na energente.

Kazalnik implicitna obdavčitev energije je opredeljen kot razmerje med davčnimi prihodki od prodaje energije in končno rabo energije v posameznem koledarskem letu. Davčni prihodki od prodaje energije so izraženi v evrih (deflacionirani s cenovnim deflatorjem za domačo končno porabo) in rabo končne energije v toe.

[1]     Implicitna stopnja obdavčitve energije:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/EN/ten00120_esmsip2.htm#meta_update1571313891547

Ciljne vrednosti za stopnjo obdavčitve energije niso postavljene. Smiselno je, da je vrednost kazalnika v Sloveniji primerljiva implicitnim stopnjam obdavčitve energije v EU-27. Direktiva o obdavčitvi energije določa minimalne stopnje obdavčitve energentov in električne energije. Predpisane minimalne obdavčitve morajo odražati konkurenčnost različnih energentov. Strategija trajnostnega razvoja EU priporoča, da bi morale države članice obdavčitve z dela preusmeriti na rabo energije in/ali na onesnaževanje, da bi s tem prispevali k doseganju ciljev EU − povečanju zaposlenosti in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.

Od leta 2016, ko je implicitna stopnja obdavčitve v Sloveniji dosegla najvišjo vrednost v obdobju 2012–2023, to je 296 €/toe, se je začela postopoma zniževati. Največji upad je bil zabeležen v letih 2020–2022, ko so bili zaradi pandemije covida-19 in energetske krize uvedeni začasni interventni ukrepi, med njimi tudi znižanje trošarin ter prispevkov OVE+SPTE in URE. Ti ukrepi so prispevali k zmanjšanju zbranih dajatev in s tem stopnjo obdavčitve energije. V letu 2023 je stopnja obdavčitve prvič po več letih znova nekoliko narasla, in sicer za 4 % glede na leto prej, ter dosegla 247 €/toe. Kljub temu je bila stopnja obdavčitve leta 2023 še vedno za 17 % nižja kot leta 2016, ko je v opazovanem obdobju dosegla najvišjo vrednost.

Vrednost implicitne stopnje obdavčitve energije v Sloveniji je bila leta 2023 za 3,6 % višja od povprečne stopnje obdavčitve držav EU-27. V opazovanem obdobju je bila implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji nižja od povprečja EU-27 le v letih 2020–2022, ko so bile zaradi kriznih razmer začasno ukinjene oziroma znižane nekatere okoljske dajatve.

V Sloveniji je do večjih sprememb pri obdavčitvi energentov prišlo predvsem v letu 2009, ko so bile povišane trošarine na pogonska goriva in kurilno olje ter spremenjena struktura rabe energije. Od leta 2009 pa vse do vključno leta 2019, je bila obdavčitev na porabljeno enoto energije višja od povprečja EU. V obdobju po letu 2009 sicer v stopnji obdavčitve ni bilo večjih medletnih sprememb.

Na implicitno stopnjo obdavčitve poleg sprememb v davčni politiki vplivata tudi struktura porabe energentov in stopnja energetske učinkovitosti. V času pandemije covida-19 so se zaradi omejitvenih ukrepov bistveno zmanjšale migracije prebivalstva, kar je vodilo v nižjo porabo energentov v prometu. Hkrati ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti ter naložbe v obnovljive vire energije zmanjšujejo skupno rabo končne energije in posledično tudi porabo energentov, na katere se obračunavajo okoljske dajatve.

Tabela 6:    Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji in v EU v obdobju 2012−2023