[NB11] Evropsko pomembne vrste
Ključno sporočilo
Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da ima le dobra četrtina vrst ugodno stanje, prav tako so neugodni tudi trendi. V letih 2008 – 2012 se je delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti sicer povečal, vendar se je na povečal tudi delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. Za doseganje ciljev Strategije bo potrebno dosledneje upoštevati njene usmeritve ter izvajati sprejet program in načrte upravljanja varovanih območij.
Definicija
Kazalec obravnava stanje ohranjenosti evropsko pomembnih vrst. To so vrste iz Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), navedene v prilogah II, IV in V. S kazalcem ocenjujemo:
- ali podatki o populacijski dinamiki vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja v svojem naravnem habitatu;
- ali se naravno območje razširjenosti vrste ne zmanjšuje in se tudi v prihodnosti verjetno ne bo;
- ali obstaja (in bo tudi v prihodnosti) dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacij vrste.
S stanjem ohranjenosti vrst tako merimo vplive, ki delujejo na posamezno vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij.
Grafi
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih za poročevalski obdobji 2004 – 2006 in 2007 - 2012, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008 in 2013.
| 2008 - alpska | 2013 - alpska | 2008 - celinska | 2013 - celinska | ||
|---|---|---|---|---|---|
| ugodno | število | 35 | 44 | 33 | 50 |
| neznano | število | 33 | 31 | 35 | 34 |
| nezadostno | število | 72 | 59 | 93 | 72 |
| slabo | število | 12 | 13 | 22 | 21 |
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih za poročevalski obdobji 2004 – 2006 in 2007 - 2012, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008 in 2013.
| ugodno | nezadostno | slabo | neznano |
|---|
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih za poročevalsko obdobje 2007 - 2012, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2013.
| sedanji pritiski | prihodnje grožnje | ||
|---|---|---|---|
| kmetijstvo | % | 25 | 22 |
| gozdarstvo | % | 7 | 9 |
| rudarstvo in pridobivanje surovin | % | 2 | 1 |
| transport in komunikacije | % | 3 | 4 |
| urbanizacija, industrializacija in podobne dejavnosti | % | 9 | 9 |
| uporaba naravnih virov (brez kmetijstva in gozdarstva) | % | 9 | 8 |
| neposreden vpliv človeka (motnje) | % | 5 | 9 |
| onesnaževanje | % | 8 | 9 |
| invazivne vrste | % | 2 | 1 |
| antropogeno spreminjanje vodnih ekosistemov | % | 19 | 19 |
| naravni biotski in abiotski procesi | % | 5 | 6 |
| geološki dogodki, naravne katastrofe | % | 0 | 0 |
| klimatske spremembe | % | 1 | 1 |
| neznani pritiski /grožnje | % | 5 | 2 |
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih za poročevalski obdobji 2004 – 2006 in 2007 - 2012, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008 in 2013.
State of nature in the EU – results from reporting under the nature directives 2007-2012. EEA Technical report No 2/2015.
| ugodno | nezadostno | slabo | neznano | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | število | 41 | 98 | 25 | 38 |
| Slovenija | % | 20 | 49 | 12 | 19 |
| EU - 25 | % | 17 | 30 | 22 | 31 |
Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o habitatih za poročevalsko obdobje 2008 -2012, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2013.
| Kratkoročen trend 2001 - 2012 | Dolgoročen trend 1980 - 2012 |
|---|
Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o habitatih za poročevalsko obdobje 2008 -2012, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2013.
| gnezdeča populacija - kratkoročen trend | gnezdeča populacija - dolgoročen trend | prezimujoča populacija - kratkoročen trend | prezimujoča populacija - dolgoročen trend |
|---|
Cilji
- Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (Strategija – SI)
- Zaustavitev slabšanja stanja vseh vrst, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020 50 % več ocen vrst v skladu z Direktivo o habitatih izkazalo ugodno stanje ohranjenosti ali njegovo izboljšanje. (Strategija – EU)
Komentar
Stanje ohranjenosti večine evropsko pomembnih vrst (brez ptic) v Sloveniji je neugodno. Le pri 27 % vrst (kar je za 4 % več kot v EU) je bilo stanje ohranjenosti ocenjeno kot ugodno. Glede na leto 2008 se je delež vrst, katerih stanje je bilo ocenjeno kot ugodno, povečal za 7 %, hkrati pa se je povečal tudi delež vrst, katerih stanje je ocenjeno kot slabo. Glavni vzrok neugodnega stanja ohranjenosti vrst v Sloveniji je izginjanje njihovih habitatov, ki jih z netrajnostnim gospodarjenjem in posegi v prostor povzroča človek. Zaradi neprimerne kmetijske rabe in antropogenega urejanja vodnih ekosistemov je stanje ohranjenosti najslabše pri vrstah iz skupin členonožcev (rakov, metuljev, hroščev in kačjih pastirjev), dvoživk in rib. Tudi trend za te vrste ni ugoden. Ugodno stanje ohranjenosti imajo predvsem vrste iz skupine praprotnice in semenke (> 50 %).
V primerjavi s Slovenijo je stanje ohranjenosti vrst v EU nekoliko slabše. Slabo stanje ohranjenosti ima 18 % vrst. Prav tako kot v Sloveniji pa se je tudi v EU delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti v zadnjih šestih letih povečal. Za petino vrst v Sloveniji stanje ohranjenosti zaradi pomanjkanja podatkov ni bilo podano, kar je za 3 % več kot v EU.
Več kot petina populacij evropsko pomembnih vrst ptic v Sloveniji ima negativen kratkoročen in/ali dolgoročen trend. 38 % populacij ima stabilen ali pozitiven kratkoročen trend, 35 % populacija pa ima stabilen ali pozitiven dolgoročen trend. Četrtina gnezdečih populacij ima negativen kratkoročen trend, petina pa negativen dolgoročen trend. Tudi tretjina prezimujočih populacij ima v Sloveniji negativen dolgoročni trend, medtem ko je negativen kratkoročni trend opredeljen le za 15 % populacij.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji in pravne podlage: Cilja sta povzeta iz Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) in Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (EK, 2011).
Podrobni varstveni cilji za vrste so navedeni v prilogi 6.1 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020.
Vir podatkov: Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih 2008 in 2013. Izvorni podatki so povzeti iz podatkovne baze Zavoda RS za varstvo narave.
Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o pticah 2013. Izvorni podatki so povzeti iz podatkovne baze Zavoda RS za varstvo narave.
Skrbnik podatkov: Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec temelji na poročanju po 17. členu Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) in 12. členu Direktive o pticah (Direktiva sveta 79/409/EGS), ki države članice Evropske unije zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst. Poroča se tudi o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov. Poda se vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V poročilu so zajete vse vrste iz prilog direktiv in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000. Kazalec je bil razvit na generalnem direktoratu za okolje v okviru posebne skupine za poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. Podatki poročila po 12. členu direktive o pticah so dodani prvič, saj se je metodologija poročanja po obeh direktivah v zadnjem poročevalskem obdobju v veliki meri poenotila. Slovenija je kazalec povzela neposredno, brez implementacije v lastno zakonodajo. Ocena kazalca se posodablja vsakih 6 let.
Podatki o vrstah se zbirajo z javnimi razpisi za izvajanje monitoringov izbranih vrst, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Monitoringe izvajajo strokovne institucije ter Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije v okviru javne službe. Podatki o vrstah so pridobljeni skladno z metodologijo, ki je razvita za posamezno vrsto oz. skupino vrst. Monitoringi za izbrane vrste netopirjev, ptic, hroščev, metuljev in rakov potekajo letno. Zavod za gozdove Slovenije izvaja monitoring velikih zveri, Zavod za ribištvo Slovenije pa monitoring nekaterih vrst rib.
Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu je podano stanje ohranjenosti za 257 vrst ptic ter 198 ostalih vrst v alpskem, celinskem in morskem mediteranskem delu biogeografskih regij Slovenije. Slovenija leži v štirih od skupaj desetih kopnih biogeografskih regij Evrope (alpski, celinski, panonski in sredozemski). Ker sta deleža slovenskega ozemlja, ki ležita v panonski in sredozemski biogeografski regiji, majhna, je po dogovoru z Evropsko unijo Slovenija vključena le v dve regiji, alpsko in celinsko.
Kazalec za stanje ohranjenosti vrst po Direktivi o habitatih po posameznih biogeografskih regijah je sestavljen iz štirih podkazalcev:
- ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrste,
- ocena stanja ohranjenosti populacij vrst,
- ocene stanja ohranjenosti habitatov vrst,
- ocena obetov za prihodnost vrste.
Končna ocena stanja ohranjenosti vrst je pripravljena po standardizirani metodi, ki vključuje podatke posameznih podkazalcev. Običajno je končna ocena stanja ohranjenosti vrste enaka najslabše ocenjenemu podkazalcu.
Vse ocene so podane s štiri stopenjsko lestvico in prikazane v obliki »semaforne« tabele, kjer:
- zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti,
- oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti,
- rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti,
- siva barva pomeni neznano stanje ohranjenosti.
Kazalec za stanje ohranjenosti vrst po Direktivi o pticah je prav tako sestavljen iz štirih podkazalcev:
- ocena stanja velikosti populacije,
- ocena populacijskega trenda,
- ocena velikosti območja razširjenosti vrste,
- ocena trenda območja razširjenosti vrste.
Kazalec je standardiziran za področje celotne EU, zato so podatki vseh držav članic med seboj primerljivi.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Največja pomanjkljivost kazalca je, da temelji na nepopolnih podatkih. Pokritost vrst s podatki je zelo različna. Za nekatere skupine vrst monitoring poteka že nekaj let, pri drugih je še v fazi razvoja. Za nekatere vrste potekajo še bazne raziskave razširjenosti, o nekaterih vrstah pa podatkov sploh ni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki ki obstajajo, veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za nekatere vrste iz skupin netopirjev in velikih zveri obstajajo nekajletni podatki. Pri večini vrst gre za prvi posnetek stanja, zato arhivski podatki ne obstajajo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (pomanjkljivi podatki, delno subjektivna ocena strokovnjaka).
Točnost: 2 (pomanjkljivi podatki o negozdnih habitatnih tipih)
Časovna primerljivost: 2 (za nekatere vrste iz skupin netopirji, velike zveri, nekatere vrste metuljev… obstajajo med leti primerljivi podatki, za večino vrst pa je samo en niz podatkov)
Prostorska primerljivost: 2 (obstoječi monitoringi potekajo na lokacijah, ki so postavljene večinoma le v izbranih območjih Natura 2000.)
Podatki za druge države
Vir podatkov: Kazalec 'SEBI 003 – Species of European interest’; Conservation status of habitat types and species (Article 17, Habitats Directive 92/43/EEC)
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA) in European Thematic Centre on Biological Diversity (ETC/BD); European Commision.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Države članice EU so Komisiji prvič poročale o stanju ohranjenosti vrst leta 2001 za preteklo šestletno obdobje. Članice, ki so k EU pristopile leta 2004, med njimi tudi Slovenija, so poročilo prvič pripravile leta 2007. Ker je poročilo 2007 prvo za vse države članice, se obdobje poročanja ne nanaša le na preteklih šest let, ampak so posamezne države članice obdobje poročanja določile glede na podatke o vrsti oziroma habitatnem tipu.
Metodologija obdelave podatkov: Države članice EU poročajo stanje ohranjenosti vrst evropskega pomena na podlagi štiristopenjske lestvice (zelena barva – ugodno stanje ohranjenosti, oranžna barva – nezadostno stanje ohranjenosti, rdeča barva – slabo stanje ohranjenosti, siva barva – neznano stanje ohranjenosti) za 4 podkazalce (ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrste, ocena stanja ohranjenosti populacij vrst, ocene stanja ohranjenosti habitatov vrst, ocena obetov za prihodnost vrste).
Geografska pokritost: Države članice EU, razen Hrvaške.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti vrst, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Slabost: Na EU ravni ni sprejetih splošnih standardov za zbiranje podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Uporabljeni so uradno veljavni podatki.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura
- EEA, 2010. EU 2010 biodiversity baseline. EEA Technical report, No. 12/2010, Copenhagen, European Environment Agency. 8)
- EEA, 2015. State of nature in the EU – results from reporting under the nature directives 2007-2012. EEA Technical report No 2/2015.
- EK, 2011. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Bruselj, Evropska komisija.
- MOP, 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- MOP, 2007: Priloga 4.2. Operativnega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Petkovšek, M., 2008: Poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Varstvo narave, št. 21.
- Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih za poročevalski obdobji 2004 – 2006 in 2007 - 2012, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008 in 2013.
- Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o habitatih za poročevalsko obdobje 2008 - 2012, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2013.