Kazalec prikazuje razdelitev rabe energije v prometu glede na vrsto prevoza (cestni prevoz, železniški prevoz, zračni prevoz), delitev rabe energije v cestnem prevozu po vrstah vozil (osebni avtomobili, tovorna vozila, avtobusi in motorji) ter gibanje energetske učinkovitosti v prometu.

Kazalec prikazuje še razdelitev rabe energije v gospodinjstvih glede na namen rabe (ogrevanje, priprava tople vode, kuhanje, raba energije v gospodinjskih aparatih ter ostalo). Enako kot za promet kazalec dodatno analizira gibanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.

Kazalec prikazuje tudi razdelitev rabe energije v industriji po panogah kemična industrija, proizvodnja kovin, proizvodnja mineralnih nekovinskih izdelkov, papirna industrija, proizvodnja strojev in naprav, živilska in tobačna industrija, tekstilna industrija, lesna industrija, proizvodnja vozil in plovil, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo in gibanje energetske učinkovitosti v industriji, ki je ocenjena z indeksom ODEX.

Energetska učinkovitost vpliva na rabo energijo. Povečanje energetske učinkovitosti vpliva ob enaki aktivnosti na zmanjšanje rabe energije. Če povečanje energetske učinkovitosti vpliva na povečanje aktivnost se zgodi t.i. rebound effect.

V cestnem prometu se porabi daleč največji delež celotne rabe energije v prometu. Leta 2013 je znašal 97 %, od leta 2000 pa se je povečal za 2 odstotni točki. 62 % rabe energije v cestnem prometu se je leta 2013 porabilo v osebnih avtomobilih, 34 % pa v tovornih vozilih. Avtobusi so predstavljali 1 %, motorji pa 0,4 %.  Glede na leto 2000 se je močno povečala raba energije v tovornih vozilih, in sicer za 161 %. Raba energije osebnih vozil se je povečala za 28 %, avtobusov se je zmanjšala za 31 %, motorjev pa povečala za 349 %. Skupaj se je raba energije v cestnem prometu povečala za 54 %, pri čemer je v zadnjem letu zabeleženo zmanjšanje rabe energije za 3 %. Rast rabe energije v tovornem prometu lahko razdelimo na več obdobij. V obdobju 2000-2003, pred vstopom Slovenije v EU, je povprečna letna rast znašala 11,5 %, v obdobju 2003-2008 pa 15,7 %. Gospodarska kriza je vplivala na zmanjšanje rabe leta 2009. Po tem letu je raba do leta 2012 zopet rasla, vendar je bila leta 2012 še vedno nižja kot leta 2008, in sicer za  5 %. Leta 2013 se je raba zmanjšala za 3 %. Podobno gibanje rabe je opazno tudi pri osebnih vozilih.

Učinkovitost rabe energije v prometu se je ob upoštevanju celotne rabe energije v prometu, ki izhaja iz prodane količine goriv na ozemlju Slovenije, v obdobju 2000-2013 poslabšala, in sicer za 15 %. Poslabšanje je posledica poslabšanja učinkovitosti tovornega prometa, kjer je bila raba energije na tonski kilometer leta 2013 za 61 % višja kot leta 2000. Pri avtomobilih je bila učinkovitost rabe rahlo boljša kot leta 2000 (za 2 %), opazno pa se je izboljšala pri vseh ostalih vrstah prevoza, vendar zaradi majhnega deleža v skupni rabi energije to nima velikega vpliva na skupno učinkovitost rabe energije v prometu. Poslabšanje učinkovitosti tovornega prometa lahko pripišemo dejstvu, da statistika spremlja prodajo goriv v Sloveniji in ne porabo goriv »slovenskih« tovornih vozil, zaradi česar pride do neskladja med podatkom o rabi energije tovornih vozil, ki zajema tudi prodajo goriv »tujim« vozilom – tranzit, ter podatkom o opravljenih tonskih kilometrih, kjer so zajeta samo »slovenska« tovorna vozila.

Iz tega sledi, da je za realno oceno izboljšanja učinkovitosti rabe energije v prometu potrebno izločiti prodajo goriva tranzitnemu prometu iz bilance rabe energije. Ker točnih podatkov o količini goriva prodanega tujim vozilom ni, je potrebno narediti ocene. V letu 2013 je bila tranzitnemu prometu pripisana raba energije v višini 13,0 PJ, kar predstavlja 17 % celotne rabe energije v prometu. Večji del odpade na tovorna vozila (92 %), preostanek pa na osebne avtomobile.  Ob uporabi rabe energije brez tranzitnega prometa se učinkovitost rabe energije v prometu v obdobju 2000-2013 izboljša za dobrih 6 %, učinkovitost tovornega prometa pa za 13 %. Ocena rabe energije tranzitnega prometa je zelo groba, med drugim predpostavlja da tranzitnega prometa pred vstopom Slovenije v EU ni bilo, zato je potrebno jemati izračune pred letom 2005 z rezervo.

Glede na velik delež osebnih avtomobilov v rabi energije in s tem tudi izpustih CO2 ima izboljšanje učinkovitosti avtomobilov velik vpliv na njuno gibanje. Zato je EU leta 2009 v okviru strategija za izboljšanje učinkovitosti vozil sprejela Uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile (443/2009). Uredba določa, da povprečni izpusti CO2 novih vozil leta 2015 ne smejo presegati 130 gCO2/km, prav tako pa vsebuje tudi dolgoročni cilj za leto 2020 v višini 95 gCO2/km. Povprečje za nova vozila prodana v Sloveniji je leta 2013 znašalo 121 gCO2/km, kar je že občutno manj od cilja. Glede na leto prej so se izpusti zmanjšali za 3 %, glede na 2008 pa za  22 %. Na nižje povprečne emisije CO2 na prevožen kilometer poleg izboljšanja obstoječih tehnologij (avtomobili z motorji z notranjim izgorevanje na fosilna goriva) vpliva tudi uvajanje novih tehnologij. Delež hibridnih vozil v novokupljenih osebnih vozilih je leta 2012 znašal 0,2 %, električnih pa 0,04 %. Je pa ob tem potrebno opozoriti, da so to izpusti, ki so bili določeni v laboratorijskih razmerah, medtem ko se dejanski izpusti ne zmanjšujejo tako hitro. Razmak med laboratorijskimi meritvami in dejanskimi izpusti se namreč povečuje. Leta 2014 dejanski izpusti laboratorijske presegajo že za skoraj 40 % (ICCT, 2015).

V gospodinjstvih se daleč največ energije porabi za ogrevanje stanovanj. Po preračunu na povprečno hladno zimo je raba energije za ogrevanje leta 2014 znašala 36,0 PJ, kar je predstavljalo 68 % rabe energije v gospodinjstvih. Glede na leto 2009 se je raba zmanjšala za 14 %, delež pa za 3 odstotne točke. Po deležu v rabi energije sledi priprava tople vode, ki je leta 2014 predstavljala 14%, naslednji so veliki gospodinjski aparati, kjer so upoštevani hladilniki (tudi kombinirani), zamrzovalniki, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter televizije. Leta 2014 je njihov delež znašal 5,6 %, glede na leto 2009 pa se je delež povečal za 0,5 odstotne točke. 4,5 % energije se je porabilo za kuhanje, slaba 2 % pa za razsvetljavo. Preostanek energije (leta 2014 5,8 %, leta 2009 5,1 %) je bilo porabljene v malih gospodinjskih aparatih, za hlajenje stanovanj, za pogon črpalk v centralnem ogrevanju in ostale namene. 

Raba energije v gospodinjstvih se zmanjšuje, kar je posledica izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, vendar po drugi strani negativno na zmanjšanje rabe energije vpliva povečanje števila prebivalcev (za 1,6 % v obdobju 2009-2014), povečanje ogrevalne površine (za 4,8 %), povečanje števila električnih aparatov (število velikih gospodinjskih aparatov se je povečalo za 9,6 %). Sama učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih se je izboljšala za 14 %, raba energije preračunana na povprečno hladno zimo pa se je zmanjšala za 10 %. K izboljšanju učinkovitosti je največ prispevalo povečanje učinkovitosti pri ogrevanju prostorov za 18 %, in je posledica energetskih prenov stavb in tudi zamenjav sistemov ogrevanja. Občutno se je izboljšala tudi učinkovitost pri razsvetljavi (za 11,5 %). Skupna učinkovitost velikih gospodinjskih aparatov se je povečala za 7 %. Najbolj se je povečala pri pralnih strojih (za 13 %) in hladilnikih z 10 %, medtem ko se je pri televizorjih zmanjšala za 7 %, kar je zlasti posledica povečevanja površine televizorjev. Učinkovitost priprave tople vode se je rahlo izboljšala, medtem ko se je učinkovitost rabe energije za kuhanje poslabšala za 6 %.

V industriji se v Sloveniji največ energije porabi pri proizvodnji kovin. Leta 2012 je delež v celotni rabi energije v industriji znašal 25 %. Dodatno lahko sektor razdelimo na proizvodnjo jekla in proizvodnjo neželeznih kovin. Na vsako proizvodnjo odpade polovica rabe energije sektorja. Po rabi energije leta 2012 sledita proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (cement, apno, itd.) in papirna industrija, vsaka s 14 % deležem v skupni rabi energije v industriji. Višji delež od 10 % v rabi energije imata še kemična industrija in proizvodnja strojev in naprav, vsaka z 12 % deležem. Naštete panoge skupaj so leta 2012 predstavljale 77 % v rabi energije v industriji. Ostale panoge so živilska industrija, tekstilna industrija, proizvodnja prevoznih sredstev, lesna industrija, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo.

Učinkovitost rabe energije v industriji se je v obdobju 2008-2014 izboljšala, kar pomeni, da se je raba energije na enoto industrijske proizvodnje zmanjšala. Vendar je bil trend zelo razgiban. Leta 2009 se je učinkovitost zmanjšala, kar lahko pripišemo gospodarski krizi, ki je povzročila upad industrijske proizvodnje. Proizvodne naprave imajo namreč pri polni obremenitvi boljše izkoristke. Od leta 2009 naprej se zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in s tem naraščanja industrijske proizvodnje, strukturnih sprememb ter naložb v izboljšanje učinkovitosti procesov, učinkovitost zopet povečuje. Intenzivnost rabe energije v industriji je bila leta 2014 za 6 % nižja kot leta 2008. Po letu 2011 je izboljšanje intenzivnosti zelo počasno.

Analiza gibanja intenzivnosti rabe energije po glavnih panogah, glede na rabo energije, pokaže zelo raznolike trende. Najbolj razgiban trend je opazen pri proizvodnji jekla in proizvodnji neželeznih kovin. Pri proizvodnji kovin se je intenzivnost leta 2009 močno povečala, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje jekla zaradi gospodarske krize. Sledilo je zmanjševanje intenzivnosti zaradi gospodarskega okrevanja, v letih 2012 in 2013 pa se je intenzivnost zopet povečala, pri čemer je bila proizvodnja jekla na zelo podobnem nivoju kot leto prej, tako da je verjetno prišlo do prestrukturiranja. Trend pri neželeznih kovinah je bil v času gospodarske krize ravno obraten, kot pri jeklu, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje primarnega aluminija, ki je energetsko zelo intenziven proces. S povečanjem proizvodnje leta 2011 se je intenzivnost proizvodnje neželeznih kovin povečala, trend pa se je nadaljeval tudi leta 2012. V zadnjih dveh letih se je intenzivnost zmanjševala, verjetno na račun povečevanja proizvodnje sekundarnega aluminija. Na intenzivnost rabe energije pri proizvodnji neželeznih mineralnih izdelkov močno vpliva kriza v gradbeništvu. Dno proizvodnje cementa je bil dosežen leta 2011, kar sovpada z maksimalno intenzivnostjo rabe energije v tej panogi. V kemični industriji je potek intenzivnosti skladen s potekom gospodarske krize, v proizvodnji strojev in naprav pa je edino povečanje intenzivnosti opaziti leta 2010, kar je posledica strukturnih dejavnikov, v ostalih letih pa je le-ta nižja kot leta 2008.

Ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh zgoraj analiziranih sektorjih ter zmanjšanje emisij vsebujejo dokumenti Tretji nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ter Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.