Kazalec podaja letne oziroma sezonske padavinske ekstreme: sezonsko največjo višino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji in trende v sezonski največji višini snežne odeje, višini novega snega in največji enodnevni višini padavin.

Prikazane so tudi predvidene spremembe v količini vode v novozapadlem snegu in največji enodnevni višini padavin. Po Evropski agenciji za okolje smo povzeli predvidene spremembe v številu dni s sneženjem in predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti.

Vpliv vremena in podnebja najbolj jasno občutimo ob ekstremnih dogodkih. V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice. Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice. Vremenski in podnebni ekstremi lahko posamezno ali v povezavi z drugimi dejavniki povzročijo tudi druge izredne dogodke, kot so npr. suše ali poplave, ki imajo skupaj širok razpon vplivov na človeške in naravne sisteme (Svetovna meteorološka organizacija, 2023). Poplave zaradi obilnih padavin postajajo pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto.

Podatki o sezonski največji višini snežne odeje zlasti po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju (na Kredarici) pa se je po višku v 60. in 70. letih 20. stoletja sezonska največja višina snežne odeje do konca stoletja zmanjšala, nato pa znova malo povečala. Pomanjkanje snega po nižinah je povezano predvsem z višjo temperaturo ozračja, medtem ko zlasti v najvišjih delih slovenskega visokogorja količina padavin igra večjo vlogo. V visokogorju, točneje na Kredarici, je bila aprila 2001 zaradi izredno obilnih padavin v predhodnih mesecih izmerjena rekordna višina snežne odeje (pri čemer je potrebno upoštevati, da so meritve snežne odeje na Kredarici pred letom 1971 neprimerljive s kasnejšimi), po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Nasprotno so bila decembra 2015 tla na Kredarici prvič večino decembra kopna, kar je bila posledica zelo skromnih snežnih padavin.

V večjem delu Slovenije je v zadnjih desetletjih opazen trend upadanja povprečne višine snežne odeje in višine novega snega tako jeseni kot pozimi in spomladi.

Padavine so prostorsko in časovno veliko bolj spremenljive kot temperatura. Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb na letni ravni so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Vsako leto Slovenijo prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in točo. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave. Skoraj vsako leto imamo kakšno epizodo močnega vetra, ki ni posledica konvekcije (burje, karavanškega fena, južnega do jugozahodnega vetra ipd.), ki odkriva strehe in lomi drevesa. Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu, kot se je zgodilo leta 2022, ko so izraziti poletni suši sledile obilne padavine v drugi polovici septembra; na nekaterih območjih je takrat padla trikratna povprečna septembrska količina padavin.  V začetku avgusta 2023 so Slovenijo prizadele najobsežnejše poplave do sedaj. V obnavljajočih se nalivih je od zahodne Slovenije proti Koroški in severu Štajerske padla ogromna količina dežja z ocenjeno povratno dobo 250 let in več. V letu 2023 smo beležili tudi 33 izrednih dogodkov v obliki neurij, v letu 2024 pa je bilo teh 24 (URSZR, 2025).

Eden najbolj uporabljenih kazalnikov za opis pojavnosti izjemnih obilnih padavin je letna največja dnevna višina padavin. Letni višek dnevne višine padavin lahko nastane v vseh letnih časih, a je v nekaterih pogostejši in drugih redkejši. V zahodni polovici Slovenije je letni višek najpogostejši jeseni, proti vzhodu pa se veča delež poletnih dogodkov, ki marsikje prevladajo nad jesenskimi. V obdobju 1950-2022 na podlagi homogeniziranih časovnih nizov na ravni države ne zaznamo statistično pomembne spremembe v tem kazalniku, kar glede na veliko medletno spremenljivost padavin ni presenetljivo.

Rekordna dnevna količina padavin je na več merilnih mestih hkrati običajno povezana s katastrofalnimi poplavami. 4. avgusta 2023 smo na številnih merilnih mestih na območju najobilnejših padavin izmerili rekordno ali skoraj rekordno dnevno višino padavin, ponekod je v le nekaj urah padla običajna avgustovska količina. Septembra 2023 smo na Voglu izmerili tudi absolutni rekord v največji dnevni (359 mm), 24-urni (378 mm) in 12-urni višini padavin (313 mm), vendar pa je bil ta padavinski dogodek prostorsko zelo omejen.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov (ARSO, 2025). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Z namenom prilagajanja na ekstremne padavinske dogodke v prihodnosti so bile na Agenciji RS za okolje izdelane podnebne projekcije za padavinske kazalnike do konca 21. stoletja.

Količina vode v snegu (vodnatost snežne odeje) je pomemben podatek za ocene snežnih obtežb. Projekcije količine vode v novozapadlem snegu do konca 21. stoletja v Sloveniji kažejo upadanje. Ob koncu stoletja bi, odvisno od izbire podnebnega scenarija, na nižjih nadmorskih višinah lahko beležili med približno 10 in 80 % manj vode v novozapadlem snegu, v visokogorju do 40 % manj.

V Evropi gre v prihodnjih desetletjih pričakovati spremembe v snežnem pokrovu, kar bo vplivalo na albedo površine tal, vodne zaloge, rastlinstvo in živalstvo, ekološko stanje, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, zimske športe, promet in proizvodnjo energije.

Podnebne projekcije izjemnih padavinskih dogodkov kažejo, da se bo njihova intenziteta povečala. Na letni ravni se v večjem delu kaže trend naraščanja največje dnevne višine padavin, po scenariju izpustov RCP4.5 za do približno 2 mm/desetletje, po scenariju izpustov RCP8.5 pa tudi do več kot 4 mm/desetletje. Na sezonski ravni so trendi največji za jesen in zimo.