Kazalec prikazuje dnevno mobilnost prebivalcev Slovenije, starih od 15 do vključno 84 let. Gre za prikaz podatkov o dnevnih potovalnih navadah teh oseb, tj. o njihovih poteh do 300 km v posameznem dnevu: koliko poti opravijo, dolžina in trajanje vsake poti, kako jih opravijo (peš oz. s katerim prevoznim sredstvom) in s kakšnim namenom odhajajo na posamezno pot (npr. pot na delo ali v šolo, prosti čas, nakupovanje itd.).

Definicije pojmov:

Pot je razdalja, ki jo potnik opravi na javni površini (cesti) z določenim namenom/razlogom, npr. da pride v službo, šolo, gre po nakupih, na polje itd. Posamezno pot lahko opravi peš ali s katerim od prevoznih sredstev, enim ali več. Upoštevajo se poti, ki so daljše od 100 m in krajše od vključno 300 km. Pot lahko vključuje tudi prečkanje državne meje; pot, ki pa se v celoti opravi zunaj države, se ne upošteva v raziskovanju. Pot je lahko tudi krožna, npr. sprehod, rekreacijski tek.

Razdalja (v km) je dolžina prevožene/prehojene poti. Upoštevajo se razdalje poti na javnih površinah (ceste, železnice, razne vrste poti). Pot, ki poteka le po zasebni površini, se ne upošteva (npr. iz hiše na vrt, njivo).

Čas, porabljen za pot, je količina časa (v min), ki ga potnik potrebuje, da opravi posamezno pot.

Namen poti (razlog za pot) je glavna dejavnost na cilju posamezne poti, zaradi katere se je oseba odpravila na to pot. En namen označuje eno pot; s spremembo namena se začne nova pot. Možni nameni: delo (služba), poslovni opravki, izobraževanje (šola/fakulteta), peljati/priti iskat (npr. otroka), nakupovanje, prosti čas, osebni opravki.

• Namen poti vrnitev domov se med obdelavo podatkov spremeni (prešifrira) v namen po razdalji najdaljše predhodne poti.
• Namen prosti čas zajema druženja (npr. iti na kosilo, pijačo), obiske sorodnikov/prijateljev, rekreacijo (na prostem ali v prostorih), sprehajanje domače živali, delo na vrtu, njivi, obisk kulturnih, športnih in podobnih prireditev, oglede naravnih ali kulturnih zanimivosti.
• Namen osebni opravki zajema obiske pri zdravniku, osebne storitve (npr. frizer, avtomehanik), opravke na pošti, banki, verske aktivnosti (tudi pogrebe).

Vrsta prevoznega sredstva je način premikanja glede na to, kako oz. s čim opravi oseba posamezno pot. Možnosti so: hoja/tek, kolo, osebni avto (kot voznik ali sopotnik), taksi, kombi, avtobus, vlak, motorno kolo.

Zasedenost osebnega vozila je opredeljena s številom oseb v osebnem avtomobilu ne glede na starost oseb (torej voznika in morebitnih sopotnikov).

Javni potniški prevoz zajema prevoz z avtobusi v mestnem in medkrajevnem prometu ter prevoz z vlaki, in sicer gre tu za linijski prevoz po vnaprej določenem voznem redu, vnaprej pa sta določena tudi cena in splošni prevozni pogoji.

Sopotništvo (angl. carpool ali carpooling) je delitev vožnje z osebnim avtomobilom tako, da se vozniku pridruži več sopotnikov (ti niso člani voznikovega gospodinjstva). Voznik in sopotniki si delijo stroške goriva. Voznik je lahko vsak dan drug. Sopotništvo je lahko redno dnevno ali tedensko, lahko pa tudi enkratno, ko se osebe dogovorijo, običajno prek spletnih aplikacij, za enkratno vožnjo. V proučevanje je zajeto sopotništvo med zaposlenimi in samozaposlenimi ter dijaki in študenti.

Prebivalci Slovenije, stari od 15 do 84 let, so v letu 2021 opravili povprečno po 2,2 poti na dan, v letu 2017 pa po 2,7 poti. Povečal se je delež prebivalcev, ki na povprečen dan niso opravili nobene poti (v dolžini od 100 m do 300 km) – teh je bilo 24 %, leta 2017 pa 17 %. Na zmanjšanje števila poti je vplivala epidemija covida-19. Delež prebivalcev, ki so bili dnevno mobilni (v dnevu so opravili vsaj eno pot), je bil največji v goriški statistični regiji, 80-odstoten, najmanjši pa v posavski, 67-odstoten (na ravni države je bilo dnevno mobilnih 76 % prebivalcev). V posavski regiji je prebivalec na dan opravil po 1,9 poti, v osrednjeslovenski pa 2,7 poti. Povprečje na ravni države je bilo 2,2 poti na dan.

Prebivalci Slovenije so na svojih poteh dnevno opravili po 31 km in za to porabili približno 52 minut. Največkrat so uporabili osebni avtomobil; takšnih poti je bilo 67 %, kar je enako kot leta 2017. Vendar pa se je pri 70 % poti z avtomobilom v njem peljal le voznik oz. je povprečna zasedenost avta znašala 1,5 osebe (1,7 osebe v 2017). Z avtomobili je bilo prevoženih 85 % razdalj vseh poti, z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobusi in vlaki) pa 5 %. V 2017 je bilo s slednjimi opravljenih 7 % razdalj vseh poti.

Drugi najpogostejši način premikanja je bilo pešačenje (vključno s tekom); na ta način je bilo opravljenih 21 % vseh poti. Najpogostejši način (71 %) je bilo le na poteh, krajših od enega kilometra. Na poteh, dolgih od 1 do 2,5 km, je bilo 36 % poti opravljenih peš, 9 % pa s kolesom.

Kot namen svoje poti so prebivalci Slovenije največkrat navedli: prosti čas (36 %), delo oz. službo (27 %) in nakupovanje (16 %). Le pri poteh, opravljenih z namenom izobraževanja, je bil največkrat uporabljen javni potniški prevoz (46 %), pri vseh preostalih namenih poti pa so prebivalci največkrat uporabili avtomobil. 

Na 75 % poti na delo ali z dela so se prebivalci peljali z avtomobili. Te so najpogosteje (89 %) puščali na brezplačnih parkiriščih, večinoma tistih, ki jih zagotavljajo podjetja oz. delovne organizacije, v katerih so zaposleni, ali pa na javnih površinah (npr. ob cesti).

Po razdalji in trajanju so bile najkrajše poti, opravljene z namenom nakupovanja. Poti z namenom izobraževanja so bile v primerjavi s potmi na delo in z dela daljše in zanje je bilo porabljenega več časa.

Leta 2021 so prebivalci Slovenije 29 % svojih dnevnih poti opravili na okolju prijazen način, torej peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Ženske so tako opravile 32 % svojih poti, moški pa 26 %. Gledano po starostnih skupinah so se trajnostno najbolj premikajo najstarejši (71–84 let) in najmlajši (15–25 let) prebivalci, saj so opravili 44 oz. 40 % svojih poti z javnim prevozom, peš ali s kolesom.

Glavne spremembe dnevnih mobilnostnih navad prebivalcev Slovenije med leti 2017 in 2021 so bile:

• Povprečna razdalja poti, ki sta jo opravila pešec ali tekač, se je povečala na več kot 2 km.  Upoštevana sta tudi prostočasna hoja in tek.
• Število potniških kilometrov, opravljenih s hojo ali tekom, se je zmanjšalo za 11 %.
• Pot s kolesom je v povprečju trajala skoraj 25 minut, v štirih letih se je podaljšala za skoraj

3 minute.

• Povprečna razdalja na posamezni poti s kolesom se je povečala za 1,6 km, na skoraj 6 km.
• Število potniških kilometrov, opravljenih s kolesom, se je povečalo za 40 %, na delovni dan celo za 45 %.
• Povprečna zasedenost osebnih avtomobilov se je zmanjšala z 1,65 na 1,49 potnika.
• Med uporabniki sopotništva se je pogostost uporabe tega zmanjšala za 16 %.

Raziskava na EU ravni, ki je bila izvedena leta 2021, je dala nekaj zanimivih podatkov o mobilnostni prebivalcev EU:

•  
• 53 % anketirancev ima en avtomobil v gospodinjstvu in skoraj 34 % jih živi v gospodinjstvu z več kot dvema avtomobiloma. Delež gospodinjstev, ki imajo na voljo tri ali več avtomobilov, je 6 %, vendar nekatere države članice kažejo precej višje vrednosti. Na podeželju je večji delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih s tremi ali več avtomobili.
• Moški opravijo 2,1 vožnje na dan, ženske pa 1,9 vožnje na dan.
• Pari z otroki potujejo več kot katera koli druga skupina gospodinjstev, saj opravijo v povprečju 2,4 potovanja na dan v primerjavi z 2 potovanjema na dan pri enostarševskih družinah ali 1,7 potovanja na dan pri parih brez otrok ali samskih osebah.
• Stopnje mobilnosti so podobne za starostne skupine do 55 let, potem pa mobilnost progresivno upada, razen pri hoji.
• Število voženj je v pozitivni korelaciji z razpoložljivostjo avtomobila.
• 54 % potovanj na kratke razdalje se opravi z osebnim avtomobilom v večini držav članic, medtem ko pešačenje predstavlja približno 27 %.
• Hoja je najbolj priljubljen način prevoza za potovanja brez avtomobila v večini EU, najbolj opazna izjema pa je Nizozemska, kjer prevladuje kolesarjenje.
• 27 km na dan je povprečna razdalja, ki jo prevozijo državljani EU, povprečno trajanje teh poti pa 80 minut.