KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji redimo 11 pasem konj, 15 pasem goved, 7 pasem prašičev, 6 pasem ovc, 4 pasme koz, 67 pasem kokoši, 3 pasme pur, 11 pasem rac, 7 pasem gosi, 45 pasem kuncev in kranjske čebele. Od skupno 12 avtohtonih pasem domačih živali jih je ogroženih deset. Pritisku tujih pasem uspešno kljubujejo predvsem pasme, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik (kranjska čebela, jezersko-solčavska ovca). Ogroženih je tudi devet od skupno 15 tradicionalnih pasem.
Z intenzivnejšim strokovnim delom pri ohranjanju pasem domačih živali, z ustanovitvijo genske banke in ustanovitvijo rejskih organizacij se stanje pri ogroženih pasmah na splošno zboljšuje. Primer uspešnega rejskega dela je cikasta pasma goved, pri kateri se je število prvih osemenitev plemenic od leta 1991 do 2007 povečalo za 50-krat. Na drugi strani pa se slabša stanje pri razširjenih tradicionalnih pasmah, ki niso deležne posebnega varstvenega režima. Nekatere od njih ne morejo kljubovati pritisku ekonomsko konkurenčnejših svetovnih pasem, zato se njihovo število zmanjšuje.


Kazalec prikazuje pasme posameznih vrst domačih živali, gibanje števila plemenic in plemenjakov ter rejcev, vključenih v gensko banko, pa tudi razdelitev pasem na avtohtone, tradicionalne in tujerodne. Pri govedu je stanje prikazano s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, ki je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Glede porekla smo razdelili pasme domačih živali na avtohtone, tradicionalne in tujerodne, glede ogroženosti pa na ogrožene in neogrožene.


Grafi

Slika KM16-1: Število pasem po posameznih vrstah domačih živali
Viri:

Javna služba nalog genske banke v živinoreji in Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, 2008, Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu, 2003.

Prikaži podatke
Kokoši Kunci Govedo Konji Race Prašiči Gosi Ovce Koze Pure
Avtohtone - skupaj število 1 0 1 3 0 1 0 4 1 0
Avtohtone - ogrožene število 1 0 1 3 0 1 0 3 1 0
Tradicionalne - skupaj število 6 0 2 1 0 3 0 1 2 0
Tradicionalne ogrožene število 5 0 0 1 0 1 0 0 2 0
Tujerodne število 60 45 12 7 11 3 7 1 1 3
Skupaj število 67 45 15 11 11 7 7 6 4 3
Čebele
Avtohtone - skupaj število 1
Avtohtone - ogrožene število 0
Tradicionalne - skupaj število 0
Tradicionalne ogrožene število 0
Tujerodne število 0
Skupaj število 1
Slika KM16-2: Avtohtone pasme domačih živali, število plemenic in plemenjakov ter rejcev, vključenih v gensko banko
Viri:

Javna služba nalog genske banke v živinoreji, 2006, Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu, 2003.

Prikaži podatke
Št. plemenic in plemenjakov - 2001 Št. plemenic in plemenjakov - 2004 Št. rejcev - 2001 Št. rejcev - 2004
KONJI SKUPAJ število 320 368 185 205
Lipicanski konj število 51 26
Slovenski hladnokrvni konj število 223 139
Posavski konj število 94 40
GOVEDO : CIKASTA število 150 189 96 110
PRAŠIČI: KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ število 37 38 3 3
OVCE SKUPAJ število 2570 2602 57 57
Jezersko-solčavska ovca število 975 21
Belokranjska pramenka število 289 14
Istrska pramenka število 448 4
Bovška ovca število 890 18
KOZE -: DREŽNIŠKA KOZA število 183 208 26 26
KOKOŠI: ŠTAJERSKA KOKOŠ (JEREBIČASTA) število 186 323 4 4
Slika KM16-3: Število prvih osemenitev plemenic s posamezno pasmo bikov po letih
Viri:

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2007.

Prikaži podatke
1967 1972 1975 1980 1985 1990 1991 1995 1998 1999
Lisasta število 94915 108313 106482 113077 126521 116642 118773 119260 121796 120353
Rjava število 67823 66690 68305 63199 73505 56262 55461 45079 35676 32514
Črno-bela število 4712 8889 11282 16646 20103 22672 23227 25468 27422 28697
Šarole število np np 697 7853 4700 3955 3502 4650 4463 3328
Limuzin število np np 3407 5770 2164 3481 3215 5784 11165 11080
Belgijska belo-plava število np np np np np np np 123 909 3614
Cikasta število 1405 1581 1282 423 160 42 16 170 350 317
Ostale število 505 107 27 np np np np np 53 105
Skupaj število 169360 185580 191482 206968 227153 203054 204194 200534 201834 200008
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Lisasta število 113827 112161 107764 105512 103030 100651 96601 93295
Rjava število 29338 27682 24849 22130 19562 17801 16368 15827
Črno-bela število 33257 35410 36409 34784 34283 34555 36355 37387
Šarole število 2689 2638 2493 2426 2594 2385 2645 2383
Limuzin število 11564 12727 12703 13374 13551 14001 14042 13894
Belgijska belo-plava število 6432 7275 7663 7714 8536 7971 6720 5539
Cikasta število 359 417 465 558 546 642 749 795
Ostale število 18 4 3 3 3 58 194 345
Skupaj število 197484 198314 192349 186501 182105 178064 173674 169465
Slika KM16-4: Število prvih osemenitev plemenic z biki cikaste pasme po letih
Viri:

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2007.

Prikaži podatke
1967 1972 1975 1980 1985 1990 1991 1995 1998 1999
Cikasta pasma število 1405 1581 1282 423 160 42 16 170 350 317
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Cikasta pasma število 359 417 465 558 546 642 749 795

Cilji

Cilj je ohranjanje čim večje biotske raznovrstnosti v živinoreji. Slednja je osnova za prirejo hrane, za ohranjanje krajinske pestrosti in za zagotavljanje dohodka na kmetijah. Pasme domačih živali so del naravne in kulturne dediščine. Leta 1996 je Slovenija ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992), katere cilj je do leta 2010 znatno zmanjšati stopnjo upadanja biotske raznovrstnosti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Ohranjanje biotske raznovrstnosti v živinoreji urejata Zakon o živinoreji in Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji. Posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam, torej avtohtonim in tradicionalnim.


Zaradi velike konkurenčnosti na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov postaja reja avtohtonih in tradicionalnih pasem goved, prašičev in perutnine vse manj privlačna. Dodaten pritisk povzroča globalizacija izbora komercialno najzanimivejših pasem. V Sloveniji se povečuje delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami. Poleg tega ima na lokalno prilagojene tradicionalne pasme velik vpliv dokup plemenskega materiala iz drugih populacij, s katerim vnašamo predvsem gene za zdaj komercialno najzanimivejše lastnosti, izgublja pa se prilagojenost teh pasem na lokalne razmere.

V govedoreji, ki je najpomembnejša živinorejska panoga, se število osemenitev z biki tradicionalne rjave pasme hitro zmanjšuje, število osemenitev z biki tujerodne črno-bele pasme in tujerodnih mesnih pasem pa povečuje. Od leta 1991 do leta 2007 se je število prvih osemenitev z biki rjave pasme zmanjšalo za 71 %.

Stopnja ogroženosti avtohtonih pasem je velika. Od skupno 12 avtohtonih pasem domačih živali jih je ogroženih deset. Pritisku tujih pasem uspešno kljubujejo predvsem pasme, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik. To sta kranjska čebela in jezersko-solčavska ovca, deloma pa tudi bovška ovca. Za ohranjanje ogroženih avtohtonih pasem sta odločilna usmerjeno rejsko delo in podpora reji plemenskih živali. Prelomno je bilo leto 1991, ko se je ustanovila genska banka, strokovne službe pa so se začele pospešeno prizadevati za ohranitev avtohtonih pasem. Še odločilnejše so bile ustanovitve rejskih organizacij, ki povezujejo rejce in ljubitelje posameznih pasem. Primer uspešnega rejskega dela je cikasta pasma govedi, pri kateri se je število prvih osemenitev plemenic od leta 1991 do 2007 povečalo za 50-krat.


Metodologija

1.in 2. Izvorna baza podatkov oz. vir in Skrbnik podatkov:
- Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Kmetijski inštitut Slovenije, www.govedo.si
- Register pasem z zootehniško oceno, Javna služba nalog genske banke v živinoreji, Genska banka, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, www.bfro.uni-lj.si/Kat_center/genska_banka/

Drugi viri in literatura:
- Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu, Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2003.
- Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2007, Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, 2008

3. Datum zajema podatkov za kazalec:
Kazalec smo obnovili v novembru 2008. Izvorni podatki, ki smo jih uporabili so bili na primarnem viru obdelani na dan 31.12.2007 (Centralna podatkovna zbirka GOVEDO) in v decembru 2007 (Register pasem z zootehniško oceno)

4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Centralna podatkovna zbirka GOVEDO vsebuje podatke o pasmi in poreklu živali, o osemenitvah, o lastnostih plodnosti in prireje, selitvah živali in drugo. Večino osnovnih podatkov zberejo območni zavodi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, podatkovno zbirko pa ureja Kmetijski inštitut Slovenije. Podatki se zbirajo in osvežujejo dnevno oziroma mesečno.
Javna služba nalog genske banke v živinoreji vodi gensko banko ter register pasem z zootehniško oceno. Slednji se osvežuje letno. Podroben opis stanja je zajet v publikaciji Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu in ostalih gradivih na njihovi spletni strani.
5. Metodologija obravnavanja podatkov za kazalec:
Glede porekla smo razdelili pasme domačih živali na avtohtone, tradicionalne in tujerodne, glede ogroženosti pa na ogrožene in razširjene.
Avtohtone so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. Poimensko so navedene v Zakonu o živinoreji, ki določa tudi postopek njihovega priznavanja. Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge razmere nekega območja. V Republiki Sloveniji se štejejo za tradicionalne tiste pasme, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge razmere v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste.
Stopnjo ogroženosti pasem smo zajeli iz registra pasem z zootehniško oceno, kjer je stopnja ogroženosti je ocenjena z ocenami od 1-kritična, 2-ogrožena, 3-ranljiva, 4-tvegana in 5-neogrožena (po Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji). V oceni za potrebo tega kazalca smo pasme, ki so bile ocenjene z ocenami od 1 do 4 obravnavali kot ogrožene, pasme z oceno 5 pa kot neogrožene.

6. Informacije o kakovost:
Centralni podatkovni zbirki GOVEDO je registriranih več kakor 97 % goved v Sloveniji, predvsem pa so registrirane vse rodovniške živali.
Podatki o številu rejcev in živali posameznih pasem, ki so vključene v gensko banko v registru pasem z zootehniško oceno po letu 2004 niso več zanesljivi, zato podatkov o številu rejcev in živali v genski banki za leto 2007 nismo navajali.