KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Slovenija redno in kakovostno izpolnjuje svoje poročevalske obveznosti. Po merilih prednostnega toka podatkov (PDF) smo za poročila, poslana v zadnjih 6 letih dosegali med 94 in 96 odstotno skladnost s poročevalskimi zahtevami Evropske agencije za okolje.


Poročanje okoljskih podatkov merimo s stopnjo popolnosti okoljskih poročil, poslanih v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje (EEA). Oceno, narejeno na podlagi vnaprej določenih meril, poroča Evropska agencija za okolje svojemu upravnemu odboru v vsakoletnem Poročilu o napredku – Prednostni tok podatkov v okoljskem poročevalskem omrežju EIONET (PDF – Eionet priority data flows).


Grafi

Slika OP02-1: Poročanje okoljskih podatkov - stopnja popolnosti okoljskih podatkov, zbranih v skladu z zahtevami EEA
Viri:

Poročila o napredku - Prednostni tok podatkov v EIONET-u (Eionet priority data flows), EEA, 2012

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
povprečje držav EEA % 47 45 53 62 64 57 62 69 73 77
Slovenija % 50 50 66 78 88 92 75 96 94 96
2009 2010 2011
povprečje držav EEA % 78 80 83
Slovenija % 94 96 94

Cilji

Izvajanje redne državne obveznosti Republike Slovenije glede poročanja Evropski agenciji za okolje in drugim evropskim institucijam


Poročevalska obveznost Republike Slovenije do Evropske agencije za okolje izhaja iz 109. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1) Ur.l. RS, št. 39/2006 in 84. člena Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (Ur. l. EU – L 126/13), ki zavezuje Slovenijo, da zagotovi podatke v skladu z letnim programom za delo agencije.

Slovenija na Evropsko agencijo za okolje pošilja 16 poročil, ki obravnavajo: stanje voda (reke, jezera, podzemne vode, morje), kakovost zraka, izpuste v zrak in vodno okolje, trenutne podatke o kakovosti zraka (ozon in PM10), o onesnaženosti tal ter podatke o zavarovanih območjih. Priprava in pošiljanje poročil sta organizirana v okviru omrežja EIONET v Sloveniji.

Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje se ocenjuje v obdobju od maja tekočega leta do maja naslednjega leta. V oceno se upoštevajo pravočasnost in skladnost poročil v tako imenovanem prednostnem toku podatkov v skladu z zahtevami. Število poročil v prednostnem toku podatkov, ki so zajeta v ocenjevanje se je z leti nekoliko spreminjalo, zato so tudi nihanja v oceni pri večini držav. Posamezni padci ocen posameznih držav tekom let so lahko tudi posledica vključitve novih podatkovnih tokov ali pa spremenjenih strožjih poročevalskih zahtev.

Aktivnosti se izvajajo od leta 2000 in v tem času smo, kakor večina držav članic Evropske agencije za okolje, posebno tistih, ki so se pripravljale za vstop v EU, dosegli zaznaven napredek. Po merilih Prednostnega toka podatkov v EIONET-u smo bili v letu 2003, ko smo dosegli oceno 88%, prvič uvrščeni med 5 najbolje uvrščenimi državami. V letu 2006 smo bili z 96% celo na tretjem mestu med vsemi 37 ocenjevanimi državami. Zaradi napredka ostalih držav pa je enaka ocena leta 2008 zadostovala za še vedno odlično 5. do 9. in leta 2010 5. mesto med 37 ocenjevanimi državami.

Slovenija ima v zadnjih 6 ocenjevalnih obdobjih vedno stabilno in odlično oceno med 94% in 96%, kar je lep dosežek. Boljši rezultat bi lahko pridobili le s hitrejšim prilagajanjem na spremenjene zahteve poročanja, kar pa trenutno zaradi pomanjkanja vseh vrst virov ni izvedljivo.


Metodologija

Cilji so povzeti po:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Rezultati so povzeti po spletni predstavitvi: Eionet priority data flows
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 09. 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Prednostni tok podatkov v EIONET-u (Eionet priority data flows) obsega izbor trenutno šestnajstih poročil s predpisano vsebino in obliko, ki so jih države članice EEA v določenem roku dolžne poslati Evropske agencije za okolje, da jih uporabi pri pripravi svojih poročil. Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje se ocenjuje v obdobju od maja tekočega leta do maja naslednjega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Za letno poročilo o napredku EEA vsako poročilo (poročanje) oceni s t. i. sončki, to je točkami – 0, 1, 2 ali 3. Vsota dobljenih točk kot delež vseh možnih točk, ki bi jih lahko dobila posamezna država, je skupna ocena stopnje popolnosti okoljskih podatkov, zbranih v skladu z zahtevami EEA po državah. Merila za točkovanje so določena vnaprej in za vsako poročilo posebej, nanašajo pa se predvsem na dolžino in popolnost časovne serije podatkov, ki so bili zahtevani in poslani, na pošiljanje podatkov v predpisanem roku in predpisani obliki ipd. Vsako leto se merila rahlo zaostrijo.

Upoštevajo se podatkovni tokovi relevantnih obveznosti držav (obveznost iz članstva EU, morje, itd.) in izračuna odstotek doseženih točk od vseh možnim za posamezno državo. Ocena nekaterih podatkovnih tokov je podana informativno in ni vključena v skupno oceno države. V obdobju maj 2011 – april 2012 je bil za Slovenijo ocenjen prispevek 16 poročevalskih tokov, od katerih so bile 3 ocene informativne, preostalih 13 pa je bilo upoštevanih za skupno oceno.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: /
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Eionet priority data flows, May 2011–April 2012. European Environment Agency, 2012

Zgodovina ocen za Slovenijo