KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se zmanjšuje, zlasti opazno v zadnjih letih, kot posledica zmanjševanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije. Daleč največji vir je termoelektrarna Šoštanj. Večina odpadkov se uporabi kot polnilni material v rudnikih.


Kazalec prikazuje količine odpadkov od zgorevanja premoga po tipu in viru odpadka. Poleg tega je prikazana nadaljnja raba odpadkov. Uporabljena je klasifikacija Agencije RS za okolje, ki podatke o odpadkih zbira. V kazalcu so zajeti odpadki iz naslednjih klasifikacijskih skupin : 100101 pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu iz 100104), 100102 elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog, 100105 trdni odpadki iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin, 100107 mulji (tudi blato in gošča) iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin. Vzporedne kategorije po EEA so: 100101 – žlindra (»boiler slag«), 100102 – pepel (»fly and bottom ash«), 100105 in 100107 – sadra (»solid sulphur residues (flue gas desulphurisation gypsum)«)

Količina odpadkov od zgorevanja premoga v proizvodnji energije je dober kazalec za porabo premoga, njegovo kakovost ter za stopnjo rabe čistilnih naprav za dimne pline. Njihov okoljski vpliv je odvisen od vsebnosti težkih kovin v premogu. Glavno nevarnost za okolje predstavlja izpiranje težkih kovin iz odpadka v tla in naprej v podtalnico. Odpadki od zgorevanja premoga se lahko odlagajo, lahko se uporabijo kot dodatek v proizvodnji cementa, za utrjevanje cest ali nasipov, itd. Tudi če se odpadke koristno porabi (gradbeni material), lahko pride do izpiranja težkih kovin in onesnaženja podtalnice. Ta potencialna okoljska nevarnost mora biti v prihodnje še podrobno raziskana.


Grafi

Slika EN07-1: Odpadki od zgorevanja premoga v proizvodnji energije po viru odpadka v obdobju 2002-2015
Prikaži podatke
Skupaj TE-TOL TET TEŠ
2002 1350,11 10,37 209,71 1130,03
2003 1322,52 11,94 204,34 1106,24
2004 1303,65 17,18 181,20 1105,27
2005 1173,54 18,53 180,06 974,95
2006 1248,82 13,54 279,50 955,77
2007 1167,82 15,19 239,87 912,76
2008 1262,90 17,05 199,00 1046,86
2009 1293,56 14,15 253,18 1026,23
2010 1164,16 15,84 153,93 994,40
2011 1217,96 14,87 203,93 999,16
2012 1007,16 13,04 104,35 889,77
2013 767,38 13,33 51,08 702,97
2014 567,01 11,80 8,80 546,41
2015 739,83 11,53 0 728,30
Slika EN07-2: Odpadki od zgorevanja premoga v proizvodnji energije po vrsti odpadka v obdobju 2002 - 2015
Prikaži podatke
Skupaj Sadra Elekrofiltrski pepel Žlindra
2002 1350,11 400,14 741,90 208,06
2003 1322,52 403,63 731,51 187,38
2004 1303,65 405,72 718,17 179,76
2005 1173,54 340,70 654,97 177,87
2006 1248,82 480,30 603,86 164,66
2007 1167,82 414,66 587,23 165,93
2008 1262,90 477,59 632,80 152,51
2009 1293,56 481,35 650,38 161,84
2010 1164,16 486,79 530,51 146,86
2011 1217,96 494,14 640,35 83,47
2012 1007,16 324,45 536,94 145,78
2013 767,38 282,99 400,33 84,07
2014 555,21 193,62 317,23 44,36
2015 728,30 249,57 396,60 82,13
Slika EN07-3: Ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga v obdobju 2002-2015
Prikaži podatke
SKUPAJ Odlaganje Začasno skladiščenje Uporaba kot <br>polnilni material pri <br>gradbenih delih in v <br>rudnikih Uporaba na podlagi <br>lastnosti odpadkov <br>(npr. cement, <br>beton, gips, itd.)
2002 1350,11 174,33 0 1174,67 1,10
2003 1320,58 168,89 5,80 1134,75 11,13
2004 1286,48 111,69 2,72 1134,99 37,07
2005 1155,01 118,21 0,52 839,54 196,73
2006 1235,27 178,42 0 819,60 237,25
2007 1152,63 148,54 0,57 807,37 196,15
2008 1262,90 93,23 0,26 939,57 229,84
2009 1293,56 14,15 0 893,97 385,44
2010 1164,16 15,84 0 830,51 317,82
2011 1217,96 14,87 0,19 853,02 349,88
2012 1007,16 34,21 0,14 857,32 115,49
2013 767,38 13,33 0,13 666,89 87,03
2014 567,01 11,80 0,07 512,92 42,22
2015 739,83 11,53 0 692,18 36,12

Cilji

Neposrednega cilja glede odpadkov od zgorevanja premoga Slovenija nima, usmeritve pa določa zakonodaja, ki ureja ravnanje z odpadki in sicer:

     - zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje,

     - odpadke je treba predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin.

To usmeritev utrjuje tudi paket za Krožno gospodarstvo, ki ga je Evropska komisija sprejela konec leta 2015.

Na same količine odpadkov posredno, preko zaostrovanja okoljskih zahtev ter zniževanja dovoljenih izpustov, vplivajo Kjotski protokol, Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka, Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav itd., saj te zahteve posredno vplivajo na obratovanje termoelektrarn in s tem na zniževanje porabe premoga.


V Sloveniji so leta 2002 delovale tri termoelektrarne oz. termoelektrarne toplarne na premog, termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) s petimi bloki, termoelektrarna Trbovlje (TET) z enim blokom ter termoelektrarna – toplarna Ljubljana (TE-TOL) s tremi manjšimi bloki. Do leta 2015 se je situacija precej spremenila. Na lokaciji TEŠ so leta 2015 delovali trije bloki, blok 4, ki od 29.2.2016 obratuje skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem, kar mu omogoča obratovanje 17.500 ur do 31.12.2023, blok 5, ki je leta 2015 začasno prenehal obratovati (do revitalizacije, ki mu bo podaljšala obratovanje do leta 2030) in nov blok 6, ki je od 28.5.2015 poskusno obratoval. Bloki 1-3 so bili v vmesnem obdobju ugasnjeni (2010-2014). Termoelektrarna Trbovlje je novembra 2014 prenehala obratovati, TE-TOL pa obratuje s tremi bloki enako kot leta 2002, pri čemer je bil leta 2008 del premoga nadomeščen z lesno biomaso. TEŠ za gorivo uporablja domači lignit, TE-TOL uvožen indonezijski rjavi premog, TET je uporabljal domači rjavi premog, lignit in uvožen češki premog,. Domača premoga sta manj kakovostna, s kurilnimi vrednostmi med 10 in 12 MJ/kg, z visoko vsebnostjo žvepla (1,4 do 2,5 %) in visokim deležem pepela, uvožen indonezijski premog pa je zelo kakovosten, s kurilno vrednostjo okoli 18 MJ/kg ter nizkim deležem pepela in žvepla (0,1 %). Uvožen češki premog je prav tako kakovostnejši od domačega, saj ima višjo kurilnost (okoli 16 MJ/kg). Med elektrarnami je daleč največja TEŠ, ki je leta 2002 za proizvodnjo električne energije porabila 4.344 kt premoga, leta 2015 pa 3.182 kt. V TET je poraba premoga leta 2002 znašala 659 kt, v TE-TOL pa leta 2002 445 kt, leta 2015 pa 325 kt. V TEŠ so za čiščenje SO2 iz dimnih plinov inštalirane razžveplalne naprave na vseh blokih, v TET pa je bila razžveplalna naprava inštalirana leta 2005. Zgoraj navedena dejstva lepo razložijo deleže različnih virov v odpadkih od premoga. Daleč največji vir je bil leta 2002 TEŠ (84 %), sledi TET z 16 %. TE-TOL je prispeval zgolj 1 %. Leta 2015 je delež TEŠ-a 98 %, TE-TOL pa predstavlja 2 %.

Med vrstami odpadka prevladuje elektrofiltrski pepel, ki v vseh letih predstavlja približno 55 %, sledi sadra (produkt razžveplanja dimnih plinov) z dobrimi 30 % in žlindra z dobrimi 10 %.

V obdobju 2002-2015 se je skupna količina odpadkov zmanjšala za 46,1 %, s 1.350 kt na 728 kt. Največje zmanjšanje količine je opazno v letih 2012-2014 in v letu 2005. V letu 2005 se je količina odpadkov iz TEŠ glede na leto 2004 zmanjšala za 12 % v glavnem zaradi manjše porabe premoga. V kasnejših letih se je rahlo izboljšala kakovost lignita, zato kljub povečanju porabe ni prišlo do velikega povečanja odpadkov. Leta 2012 se začne količina odpadkov opazno zmanjševati, kot posledica manjše proizvodnje v TET zaradi neugodnih razmer na trgu z električno energijo in TEŠ zaradi tehničnih težav na blokih 3 in 4. Leta 2013 je na obratovanje termoelektrarn TEŠ in TET močno vplivala izrazito dobra hidrologija, še vedno neugodne razmere na trgu z električno energijo in zopet tudi tehnične težave na blokih 3 in 4 TEŠ. Minimum pri odpadkih je bil dosežen leta 2014, ko je v TEŠ potekala gradnja bloka 6, poleg tega so bile težave z dobavo premoga, TET pa je šla v likvidacijo. Leta 2014 je bila količina odpadkov iz zgorevanja premoga s 567 kt za 58 % nižja kot leta 2002. Leta 2015 se je količina glede na predhodno leto povečala zaradi pričetka obratovanja bloka 6, ki pa bo zaradi boljšega izkoristka na enoto proizvedene električne energije proizvedel veliko manj odpadkov.

Pri ravnanju z odpadki močno prevladuje raba odpadkov za polnilni material v rudnikih. To je posledica tega, da se večji del odpadkov iz TEŠ uporabi za pripravo stabilizata, ki je namenjen utrjevanju ugreznin rudnika Velenje. Preostanek odpadkov (del pepela in sadre) v TEŠ prodajo za nadaljnjo uporabo v proizvodnji betona in cementa. V TET je bila slaba polovica odpadkov odloženih na deponijo Prapretno, preostanek odpadkov pa je bil prodan za uporabo kot polnilni material v rudniku Hrastnik oziroma za nadaljnjo uporabo v pripravi betona. Celotna količina odpadkov iz TE-TOL se odloži na odlagališču Barje, kjer jih uporabljajo za utrjevanje terena. Delež odloženih odpadkov se je od leta 2002 do leta 2015 zmanjšal s 13 % na 2 % zaradi prenehanja obratovanja TET, medtem ko se je povečala uporaba odpadkov kot polnilni material s 87 % na 94 %. Leta 2015 se je 5 % odpadkov uporabilo za pripravo cementa oz. betona, leta 2002 pa 0 %.

Odlaganje in ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga je urejeno z zakonodajo, ki pokriva področje odpadkov. Najpomembnejša dokumenta sta: Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), ki določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za zbiranje in prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, ter Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur.l. RS, št. 10/14, 54/15, 36/16), ki ureja odlaganje odpadkov. Na količine odpadkov posredno preko pritiska na zmanjšanje porabe premoga vpliva okoljska zakonodaja in inštrumenti za zmanjšanje emisij snovi v zrak: zmanjševanje kvot v sistemu trgovanja s pravicami do emisij TGP, Direktiva o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (2016/2284), Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/15), itd.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 34/08).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Za kazalec so bili uporabljeni podatki o nastalih odpadkih in o ravnanju z odpadki, ki jih zbira Agencija RS za okolje z obrazci ODP. Podatki so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi na podlagi poročanja zavezancev po obrazcu ODP. Odpadki od zgorevanja premoga so razdeljeni v naslednje klasifikacijske skupine: 100101 pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu iz 10 01 04), 100102 elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog, 100105 trdni odpadki iz razžveplanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin, 100107 mulji (tudi blato in gošča) iz razžveplanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin. Vzporedne kategorije po EEA so: 100101 – žlindra (»boiler sleg«), 100102 – pepel (»fly and bottom ash«), 100105 in 100107 – sadra (»solid sulphur residues (flue gas desulphurisation gypsum)«). Ravnanje z odpadki je v obrazcu uvrščeno v naslednje kategorije: interna predelava, interno odstranjevanje, začasno skladiščenje, količine odpadkov odddane zbiralcem, količine oddane predelovalcem, količine oddane odstranjevalcem, količine oddane v tujino, odlaganje odpadkov itd. Zaradi točne definicije, kaj to pomeni, je bil z vsemi tremi termoelektrarnami opravljen telefonski pogovor, kjer je bilo pojasnjeno ravnanje z odpadki. Na podlagi tega so bile narejene vzporednice s kategorijami ravnanja z odpadki, ki jih uporablja EEA. Podatki so za obdobje 2002-2015, ker zbiranje podatkov na ta način poteka šele od leta 2002 .

Delež odpadkov iz različnih virov in po vrstah odpadkov je izračunan kot količnik količine odpadkov iz posameznega vira oz vrste odpadka ter celotne količine odpadkov.

Izvorna baza podatkov
Agencija RS za okolje
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2002-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 1

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- TE-TOL, 2015. Spletna stran TE-TOL (http://www.te-tol.si)

- TES, 2015. Letna poročila termoelektrarne Šoštanj. Dostopna na spletni strani http://www.te-sostanj.si/si/gradiva-in-publikacije/letna-porocila

- HSE, 2015. Letna poročilo Holdinga slovenske elektrarne. Dostopna na spletni strani http://www.hse.si/si/publikacije/letna-porocila