KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se je v obdobju 2002-2008 zmanjšala, kar je v največji meri posledica boljše kakovosti lignita. Največji vir je termoelektrarna Šoštanj, ki prispeva več kot 80 % odpadkov. Odloži se le 7 % odpadkov, ostalo pa se v največji meri uporabi kot polnilo v rudnikih ter tudi v proizvodnji cementa in betona.


Kazalec prikazuje količine odpadkov od zgorevanja premoga po vrsti (sadra, elektrofiltrski pepel, žlindra) in viru (TE-TOL, TET, TEŠ) odpadka, pa tudi njihovo nadaljnjo rabo.


Grafi

Slika EN07-1: Odpadki od zgorevanja premoga v proizvodnji energije po viru odpadka v obdobju 2002-2008
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
TEŠ kt 1130 1106 1105 975 956 913 1047
TET kt 210 204 181 180 279 240 199
TE-TOL kt 10 12 17 19 14 15 17
Skupaj kt 1350 1323 1304 1174 1249 1168 1263
Slika EN07-2: Odpadki od zgorevanja premoga v proizvodnji energije po vrsti odpadka v obdobju 2002-2008
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Žlindra kt 208 187 180 178 165 166 153
Elekrofiltrski pepel kt 742 732 718 655 604 587 633
Sadra kt 400 404 406 341 480 415 478
Skupaj kt 1350 1323 1304 1174 1249 1168 1263
Slika EN07-3: Ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga v obdobju 2002-2008
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Uporaba na podlagi lastnosti odpadkov (npr. cement, beton, gips, itd.) kt 1 11 37 197 237 196 229
Uporaba kot polnilni material pri gradbenih delih in v rudnikih kt 1175 1135 1135 840 820 807 940
Začasno skladiščenje kt 0 6 3 1 0 1 0
Odlaganje kt 174 171 129 137 192 164 93
SKUPAJ kt 1350 1323 1304 1174 1249 1168 1263

Cilji

Neposrednega cilja glede odpadkov od zgorevanja premoga Slovenija nima, usmeritve pa določa zakonodaja, ki ureja ravnanje z odpadki in sicer:
- zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje,
- odpadke je treba predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin.

Na same količine odpadkov posredno, preko zaostrovanja okoljskih zahtev ter zniževanja dovoljenih izpustov, vplivajo Kjotski protokol, Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka, itd., saj te zahteve posredno vplivajo na zniževanje porabe premoga.


Količina odpadkov od zgorevanja premoga v proizvodnji energije je dober kazalec za porabo premoga, njegovo kakovost ter za stopnjo rabe čistilnih naprav za dimne pline. Njihov okoljski vpliv je odvisen od vsebnosti težkih kovin v premogu. Glavno nevarnost za okolje predstavlja izpiranje težkih kovin iz odpadka v tla in naprej v podtalnico. Odpadke od zgorevanja premoga je možno odložiti, uporabiti kot dodatek v proizvodnji cementa, za utrjevanje cest ali nasipov, itd. Tudi če odpadke koristno porabijo (gradbeni material), lahko pride do izpiranja težkih kovin in onesnaženja podtalnice. Ta potencialna okoljska nevarnost mora biti v prihodnje še podrobno raziskana.

V Sloveniji so leta 2008 delovale tri termoelektrarne na premog, termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), termoelektrarna Trbovlje (TET) ter termoelektrarna – toplarna Ljubljana (TE-TOL). TEŠ za gorivo uporablja domači lignit, TET domači rjavi premog, lignit in uvožen češki premog, TE-TOL pa uvožen indonezijski rjavi premog. Domača premoga sta manj kakovostna, s kurilnimi vrednostmi med 10 in 12 MJ/kg, z visoko vsebnostjo žvepla (1,4 do 2,5 %) in visokim deležem pepela, uvožen indonezijski premog pa je zelo kakovosten, s kurilno vrednostjo okoli 18 MJ/kg ter nizkim deležem pepela in žvepla (0,1 %). Uvožen češki premog je prav tako kakovostnejši od domačega, saj ima višjo kurilnost (okoli 16 MJ/kg). Med elektrarnami je daleč največja TEŠ, ki je leta 2008 za proizvodnjo električne energije porabila 4.037 kt premoga. V TET je poraba premoga znašala 563 kt, v TE-TOL pa 460 kt. V TEŠ sta za čiščenje SO2 iz dimnih plinov inštalirani dve razžveplalni napravi na največjih blokih, v TET pa je bila razžveplalna naprava inštalirana leta 2005. Zgoraj navedena dejstva lepo razložijo deleže različnih virov v odpadkih od premoga. Daleč največji vir je bil leta 2008 TEŠ (83 %), sledi TET s 16 %. TE-TOL je prispeval zgolj 1 %.

Med vrstami odpadka prevladuje elektrofiltrski pepel, ki je leta 2008 predstavljal 50 %, sledi sadra (produkt razžveplanja dimnih plinov) z 38 % in žlindra z 12 %.

V obdobju 2002-2008 se je skupna količina odpadkov zmanjšala za 6,5 %. Največje zmanjšanje količine je opazno v letu 2005, ko se je količina odpadkov iz TEŠ glede na leto 2004 zmanjšala za 12 %. V letu 2006 se je skupna količina odpadkov rahlo povečala, v letu 2007 znižala, leta 2008 pa zopet povečala. Za povečanje količine odpadkov je krivo povečanje v TEŠ, medtem ko se je v TET zaradi uporabe boljšega premoga količina zmanjšala. Višje količine odpadkov v TEŠ so posledica slabšega goriva (delež pepela v premogu je leta 2007 znašal 13,7 %, leta 2008 pa 14,9 %).

Pri ravnanju z odpadki močno prevladuje raba odpadkov za polnilni material v rudnikih. To je posledica tega, da se večji del odpadkov iz TEŠ (leta 2008 90 %) uporabi za pripravo stabilizata, ki je namenjen utrjevanju ugreznin rudnika Velenje. Preostanek odpadkov (del pepela in sadre) v TEŠ prodajo za nadaljnjo uporabo v proizvodnji betona in cementa. V TET je bilo leta 2008 40 % odpadkov odloženih na deponijo Prapretno, preostanek odpadkov pa je bil prodan za uporabo kot polnilni material v rudniku Hrastnik oziroma za nadaljnjo uporabo v pripravi betona. Celotna količina odpadkov iz TE-TOL se odloži na odlagališču Barje, kjer jih uporabljajo za utrjevanje terena. V skupni količini odpadkov delež odloženih predstavlja 7 %, delež uporabljenih v rudnikih 75 % in delež nadaljnje uporabe v cementu in betonu 18 %.

V prihodnje se pričakuje zmanjšanje količine odpadkov, saj se bo ob tehnološki prenovi sektorja transformacije poraba premoga zaradi zamenjave z zemeljskim plinom zmanjšala (TET in delno TE-TOL).
Odlaganje in ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga je urejeno z zakonodajo, ki pokriva področje odpadkov. Najpomembnejša dokumenta sta: Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08), ki določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za zbiranje in prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, ter Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS, št. 32/06, 98/07, 62/08). Na količine odpadkov posredno preko pritiska na zmanjšanje porabe premoga vpliva okoljska zakonodaja in inštrumenti za zmanjšanje emisij snovi v zrak, npr. Kjotski protokol, Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 24/05), vzpostavitev sistema trgovanja s pravicami do emisij CO2, itd.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08).
Izvorna baza podatkov: Agencija RS za okolje (podatki posredovani s strani termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje ter Termoelektrarne – toplarne Ljubljana).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje - Brigita Šarc, Kontaktne osebe v termoelektrarnah so sledeče: TEŠ - Evgen Jurič, TET – Mihael Vengust, TE-TOL - Irena Debeljak.
Datum zajema podatkov za kazalec: 3.12.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Za kazalec so bili uporabljeni podatki o nastalih odpadkih in o ravnanju z odpadki, ki jih zbira Agencija RS za okolje z obrazci ODP. Podatki so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi na podlagi poročanja zavezancev po obrazcu ODP. Odpadki od zgorevanja premoga so razdeljeni v naslednje klasifikacijske skupine: 100101 pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu iz 10 01 04), 100102 elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog, 100105 trdni odpadki iz razžveplanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin, 100107 mulji (tudi blato in gošča) iz razžveplanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin. Ravnanje z odpadki je v obrazcu uvrščeno v naslednje kategorije: interna predelava, interno odstranjevanje, začasno skladiščenje, količine odpadkov oddane zbiralcem, količine oddane predelovalcem, količine oddane odstranjevalcem, količine oddane v tujino, odlaganje odpadkov itd. Zaradi točne definicije, kaj to pomeni, je bil z vsemi tremi termoelektrarnami opravljen telefonski pogovor, kjer je bilo pojasnjeno ravnanje z odpadki. Podatki so za obdobje 2002-2008, ker zbiranje podatkov na ta način poteka šele od leta 2002.
Metodologija obdelave podatkov: Delež odpadkov iz različnih virov in po vrstah odpadkov je izračunan kot količnik količine odpadkov iz posameznega vira oz. vrste odpadka ter celotne količine odpadkov.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- TE-TOL, 2009: Spletna stran TE-TOL.
- TES, 2009: BilTEŠ 2008. Poročilo o proizvodnji, vzdrževanju in ekoloških obremenitvah okolja TE Šoštanj v letu 2008.
- TET, 2008: Letno poročilo za leto 2008.
- EEA, 2009: List of Wastes (formerly the European Waste Catalogue).


TWITTER