KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se je v obdobju 2002-2007 zmanjšala, kar je v največji meri posledica boljše kakovosti lignita. Daleč največji vir je termoelektrarna Šoštanj, ki prispeva več kot 80 %. Odloži se le 14 % odpadkov, preostalo pa se uporabi, v največji meri kot polnilo v rudnikih preostanek pa v proizvodnji cementa in betona.


Kazalec prikazuje količine odpadkov od zgorevanja premoga po tipu in viru odpadka. Poleg tega je prikazana nadaljnja raba odpadkov. Uporabljena je klasifikacija Agencije RS za okolje, ki podatke o odpadkih zbira. V kazalcu so zajeti odpadki iz naslednjih klasifikacijskih skupin : 100101 pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu iz 100104), 100102 elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog, 100105 trdni odpadki iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin, 100107 mulji (tudi blato in gošča) iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin. Vzporedne kategorije po EEA so: 100101 – žlindra (»boiler slag«), 100102 – pepel (»fly and bottom ash«), 100105 in 100107 – sadra (»solid sulphur residues (flue gas desulphurisation gypsum)«)

Količina odpadkov od zgorevanja premoga v proizvodnji energije je dober kazalec za porabo premoga, njegovo kakovost ter za stopnjo rabe čistilnih naprav za dimne pline. Njihov okoljski vpliv je odvisen od vsebnosti težkih kovin v premogu. Glavno nevarnost za okolje predstavlja izpiranje težkih kovin iz odpadka v tla in naprej v podtalnico. Odpadki od zgorevanja premoga se lahko odlagajo, lahko se uporabijo kot dodatek v proizvodnji cementa, za utrjevanje cest ali nasipov, itd. Tudi če se odpadke koristno porabi (gradbeni material), lahko pride do izpiranja težkih kovin in onesnaženja podtalnice. Ta potencialna okoljska nevarnost mora biti v prihodnje še podrobno raziskana.


Grafi

Slika EN07-1: Odpadki od zgorevanja premoga v proizvodnji energije po viru odpadka
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
TEŠ kt/leto 1130 1106 1105 975 956 913
TET kt/leto 210 204 181 180 279 240
TE-TOL kt/leto 10 12 17 19 14 15
Skupaj kt/leto 1350 1323 1304 1174 1249 1168
Slika EN07-2: Odpadki od zgorevanja premoga v proizvodnji energije po vrsti odpadka
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Žlindra kt/leto 208 187 180 178 165 166
Elektrofilterski pepel kt/leto 742 732 718 655 604 587
Sadra kt/leto 400 404 406 341 480 415
SKUPAJ kt/leto 1350 1323 1304 1174 1249 1168
Slika EN07-3: Ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, Institut Jožef Stefan

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Uporaba na podlagi lastnosti odpadkov (npr. cement, beton, gips, itd.) kt 1 11 37 197 237 196
Uporaba kot polnilni material v civilnih delih in rudnikih kt 1175 1135 1135 840 820 807
Začasno skladiščenje kt 0 6 3 1 0 1
Odlaganje kt 174 171 129 137 192 164
SKUPAJ kt 1350 1323 1304 1175 1249 1168
Slika EN07-4: Poraba premoga v termoelektrarnah ter vsebnost pepela v gorivu izračunanega kot kvocient vsote količin elektrofiltrskega pepela in žlindre ter porabe premoga v obdobju 2002 - 2007
Viri: 

Institut Jožef Stefan, Statistični urad republike Slovenije, Termoelektrarna Šoštanj.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Lignit kt 4344 4078 4174 4014 4013 4115
RJP-D (Rjavi premog – domači) kt 659 651 605 566 652 555
RJP-U (Rjavi premog – uvoženi) kt 445 463 463 472 434 445
SKUPAJ kt 5448 5192 5242 5052 5099 5115
VP-LIG (Vsebnost pepela v lignitu) % 17 17 17 16 14 14
VP-RJP-D (Vsebnost pepela v domačem rjavem premogu) % 32 31 30 29 31 31
VP-RJP-U (Vsebnost pepela v uvoženem rjavem premogu) % 2 3 4 4 3 3
SKUPAJ % 17 18 17 16 15 15

Cilji

Neposrednega cilja glede odpadkov od zgorevanja premoga Slovenija nima, usmeritve pa določa zakonodaja, ki ureja ravnanje z odpadki. Ta določa naslednje: zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, ter odpadke je treba predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin. Na same količine odpadkov posredno, preko zaostrovanja okoljskih zahtev ter zniževanja dovoljenih emisij, vplivajo Kjotski protokol, Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka, itd., saj te zahteve posredno vplivajo na zniževanje porabe premoga.


V Sloveniji so leta 2007 delovale tri termoelektrarne na premog, termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), termoelektrarna Trbovlje (TET) ter termoelektrarna – toplarna Ljubljana (TE-TOL). TEŠ za gorivo uporablja domači lignit, TET domači rjavi premog, TE-TOL pa uvožen rjavi premog. Domača premoga sta manj kakovostna, s kurilnimi vrednostmi med 10 in 12 MJ/kg, z visoko vsebnostjo žvepla (1,4 % do 2,5 %) in visokim deležem pepela, uvožen premog pa je kakovosten, s kurilno vrednostjo okoli 18 MJ/kg ter nizkim deležem pepela in žvepla (0,1 %). Med elektrarnami je daleč največja TEŠ, ki je leta 2007 na generatorju proizvedla 4.268 GWh oziroma 78 % električne energije iz termoelektrarn na premog. Poraba premoga znaša približno 4 mio. ton lignita letno. V TET je bilo leta 2007 proizvedeno 749 GWh električne energije, kar predstavlja 14 %, poraba premoga pa je znašala skoraj 600 kt. V TE-TOL je bilo za 485 GWh električne energije leta 2007 porabljenih 445 kt premoga. V TEŠ sta za čiščenje SO2 iz dimnih plinov inštalirani dve razžvepljevalni napravi na največjih blokih, v TET pa je bila razžvepljevalna naprava inštalirana leta 2005. Zgoraj navedena dejstva lepo razložijo deleže različnih virov v odpadkih od premoga. Daleč največji vir je bil leta 2007 TEŠ (78 %), sledi TET z 21 %. TE-TOL je prispeval zgolj 1 %.

Med vrstami odpadka prevladuje elektrofiltrski pepel, ki je leta 2007 predstavljal 50 %, sledi sadra (produkt razžvepljevanja dimnih plinov) s 36 % in žlindra s 14 %.

V obdobju 2002-2007 se je skupna količina odpadkov zmanjšala za 13,5 %. Največje zmanjšanje količine je opazno v letu 2005, ko se je količina odpadkov iz TEŠ glede na leto 2004 zmanjšala za 12 %. V letu 2006 se je skupna količina odpadkov rahlo povečala, v letu 2007 pa zopet znižala. Povečanje količine odpadkov iz termoelektrarn na premog v letu 2006 je posledica celoletnega delovanja naprave za razžvepljevanje dimnih plinov v termoelektrarni Trbovlje, kar je lepo vidno iz slike. Količina odpadkov iz termoelektrarne Šoštanj se je v obdobju 2005-2007 znižala za 6,4 %, kar je posledica boljše kakovosti goriva.

Pri ravnanju z odpadki močno prevladuje raba odpadkov za polnilni material v rudnikih. To je posledica tega, da se večji del odpadkov iz TEŠ (leta 2007 88 %) uporabi za pripravo stabilizata, ki se potem uporabi za utrjevanje ugreznin rudnika Velenje. Preostanek odpadkov (del pepela in sadre) v TEŠ prodajo za nadaljnjo uporabo v proizvodnji betona in cementa. V TET je bilo leta 2007 62 % odpadkov odloženih na deponijo Prapretno, preostanek odpadkov pa je bil prodan za uporabo kot polnilni material v rudniku Hrastnik oziroma za nadaljnjo uporabo v pripravi betona. Celotna količina odpadkov iz TE-TOL se odloži na odlagališču Barje, kjer se jih uporablja za utrjevanje terena. V skupni količini odpadkov delež odloženih predstavlja 14 %, delež uporabljenih v rudnikih 69 % in delež nadaljnje uporabe v cementu in betonu 17 %.

V zadnjih treh letih je opažen trend povečevanja deleža odloženih odpadkov, vendar je to posledica zmanjševanja odpadkov iz Šoštanja, kjer se jih večina uporabi kot polnilo v rudniku, in povečevanja odpadkov iz Trbovelj, kjer se jih večina odloži na odlagališči Prapretno.

V prihodnje se pričakuje zmanjšanje količine odpadkov, saj se bo ob tehnološki prenovi sektorja transformacije poraba premoga zaradi zamenjave z zemeljskim plinom zmanjšala (TET in delno TE-TOL).

Odlaganje in ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga je urejeno z zakonodajo, ki pokriva področje odpadkov. Najpomembnejša dokumenta sta: Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08), ki določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za zbiranje in prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, ter Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS, št. 32/06, 98/07, 62/08). Na količine odpadkov posredno preko pritiska na zmanjšanje porabe premoga vpliva okoljska zakonodaja in inštrumenti za zmanjšanje emisij snovi v zrak, npr. Kjotski protokol, Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 24/05), vzpostavitev sistema trgovanja s pravicami do emisij CO2, itd.


Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov:
Za kazalec so bili uporabljeni podatki o nastalih odpadkih in o ravnanju z odpadki, ki jih zbira Agencija RS za okolje z obrazci ODP. Odpadki od zgorevanja premoga so razdeljeni v naslednje klasifikacijske skupine: 100101 pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu iz 100104), 100102 elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog, 100105 trdni odpadki iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin, 100107 mulji (tudi blato in gošča) iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin. Vzporedne kategorije po EEA so: 100101 – žlindra (»boiler slag«), 100102 – pepel (»fly and bottom ash«), 100105 in 100107 – sadra (»solid sulphur residues (flue gas desulphurisation gypsum)«). Ravnanje z odpadki je v obrazcu uvrščeno v naslednje kategorije: interna predelava, interno odstranjevanje, začasno skladiščenje, količine odpadkov odddane zbiralcem, količine oddane predelovalcem, količine oddane odstranjevalcem, količine oddane v tujino, odlaganje odpadkov itd. Zaradi točne definicije, kaj to pomeni, je bil z vsemi tremi termoelektrarnami opravljen telefonski pogovor, kjer je bilo pojasnjeno ravnanje z odpadki. Na podlagi tega so bile narejene vzporednice s kategorijami ravnanja z odpadki, ki jih uporablja EEA. Podatki so za obdobje 2002-2007, ker zbiranje podatkov na ta način poteka šele od leta 2002.

Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje - Brigita Šarc, Kontaktne osebe v termoelektrarnah so sledeče: TEŠ - Evgen Jurič, TET – Mihael Vengust, TE-TOL - Irena Debeljak.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi na podlagi poročanja zavezancev po obrazcu ODP.

Metodologija obdelave podatkov: Delež odpadkov iz različnih virov in po vrstah odpadkov je izračunan kot kvocient količine odpadkov iz posameznega vira oz vrste odpadka ter celotne količine odpadkov.

Informacije o kakovosti:
-Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Ocena (1 = brez večjih težav, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = z večjimi pridržki): Primernost: 1; Točnost: 1; Časovna primerljivost: 1; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- TES, 2008: BilTEŠ 2007, Poročilo o proizvodnji, vzdrževanju in ekoloških obremenitvah okolja TE Šoštanj v letu 2007. Pridobljeno 27.10.2008
- TET, 2008: Letno poročilo za leto 2007
- TE-TOL, 2008: Letno poročilo za leto 2007


TWITTER