KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Velika in srednja oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po več kot 1.000 ljudi (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1.000 prebivalcev (zlasti po 50-500 prebivalcev), saj so v velikem deležu fekalno onesnažena, podobno tudi oskrbovalna območja s površinsko vodo, med katere z vidika tveganja za zdravje prištevamo kraške vire pitne vode. V monitoring pitne vode niso vključeni prebivalci, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot 50 oseb, za katere ni znana kakovost pitne vode (okoli 119.600 prebivalcev v letu 2017). Poleg tega kemijska kakovost glede na parametre, pomembne za zdravje ljudi, v letu 2017, ni znana dodatno za okoli 99.610 prebivalcev, na sistemih s 50-500 prebivalcev. V obdobju 2004-2017 se je kakovost pitne vode nekoliko izboljšala.


Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2017 ter v primeru mikrobiološke onesnaženosti po statističnih regijah v letu 2017. Od mikrobiološke onesnaženosti kazalec prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost bakterije E. coli., od kemijske onesnaženosti prikazuje kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi (Priloga I, Del B, Pravilnika o pitni vodi: kemijski parametri), od katerih so mejno vrednost vsako leto ponekod presegali pesticidi in nitrati (nitrati v letih 2016-7 niso bili preseženi, vendar je bila določena najvišja koncentracija 49 mg/l, to je tik pod mejno vrednostjo). Kemijski podatki so praviloma znani le za oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev.

Poleg neskladnosti vzorcev prikazuje kazalec tudi število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov, v obdobju 2004–2017.

Pitna voda je voda v prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilniku o pitni vodi.

Oskrbovalno območje je glede na Pravilnik o pitni vodi zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega je kakovost vode približno enake kakovosti; oskrbovalno območje lahko predstavlja sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika (50-1.000, 1.001-10.000 in >10.000 prebivalcev).


Grafi

Slika VD08-1: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2004–2017 (redni preskusi)
Viri: 

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2018

Opomba: 

* Opombe k sliki VD08-1:

1-zaradi sprememb metodologije vzorčenja – različno število vzorcev v posameznih letih v velikostnem razredu 50-500 prebivalcev - ni možna ocena trenda za mala oskrbovalna območja; izboljšanje je lahko zavajajoče.

2- Pri najmanjših oskrbovalnih območjih (50-500 prebivalcev) so bile velike razlike v številu odvzetih vzorcev za redne preskuse na oskrbovalno območje, v posameznih letih: v letih 2004-2005 so bili odvzeti po 4 vzorci, v letih 2006-2009 po en vzorec, od leta 2010 dalje po 2 vzorca; najmanjša oskrbovalna območja namreč doprinesejo večino neskladnih vzorcev zaradi E. coli.

Prikaži podatke

Delež neskladnih vzorcev (%)

MALA (50-1000)

SREDNJA (1001-10.000)

VELIKA (> 10.000)

2004

29

6,70

2,60

2005

28

5,80

1,70

2006

24,10

4,60

0,40

2007

24,50

5,30

2,10

2008

24,61

4,45

0,71

2009

19,34

4,27

1,19

2010

18,89

3,68

0,51

2011

16

1

0,80

2012

12,30

1,80

0,40

2013

8,60

1,33

0,44

2014

7,87

1,11

0,17

2015

5,80

1,10

0,20

2016

5,70

1,70

0,10

2017

5,39

0,61

0,10

Slika VD08-2: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, po statističnih regijah, 2017 (redni preskusi)
Viri: 

NLZOH, 2018

Prikaži podatke

Delež neskladnih vzorcev (%)

MALA (50-1000)

SREDNJA (1001-10.000)

VELIKA (> 10.000)

Gorenjska

6,45

0

1,25

Goriška

6,25

0

0

JV Slovenija

4,55

0

0

Koroška

5,61

0

0

Obalno-kraška

15

0

0

Osrednjeslovenska

4,23

1,45

0

Podravska

11,22

3,53

0

Pomurska

2,53

0

0

Posavska

3,08

0

0

Primorsko-notranjska

13,64

0

0

Savinjska

2,94

0

0

Zasavska

3,85

0

0

Slovenija

5,39

0,61

0,10

Slika VD08-3: Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2004–2017 (občasni preskusi)
Viri: 

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2018

Opomba: 

* Opombe k sliki VD8-3:

1 Na malih oskrbovalnih območjih so se občasni preskusi izvajali na oskrbovalnih območjih s 501 – 1000 prebivalci. Pri oskrbovalnih območij s 50-500 prebivalcev so se občasni preskusi izvajali le pri 5-10 % oskrbovalnih območij v letih 2006-2010 - vsako leto na drugih ter pri 10 % v letu 2014 in 2015.

V letih 2004 - 2005 in 2011 – 2013 se občasna preskušanja pri oskrbovalnih območjih s 50-500 prebivalcev niso izvajala, zato prikaz trenda skupno pri malih oskrbovalnih območjih ni možen.

2 V letu 2011 se je monitoring nitratov oz. pesticidov izvajal na oskrbovalnih območjih, kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, da se bodo pojavljali nad 25 mg/l oz. 0,05 ug/l, zato podatkov po letih ne moremo direktno primerjati.

3 V obdobju 2013-2017 se monitoring pesticidov ni izvajal na vseh oskrbovalnih območjih, na katerih so se v preteklih letih izvajali občasni preskusi kemijskih parametrov.

 

Prikaži podatke

Delež neskladnih vzorcev (%)

MALA (50-1000)

SREDNJA (1001-10.000)

VELIKA (> 10.000)

2004

10,60

2,40

7,10

2005

6,70

2,90

7,60

2006

6,50

1,70

2,50

2007

7,10

2,30

1,90

2008

0,61

1,14

6,83

2009

5,80

1,81

3

2010

9,20

0,43

6,95

2011

7,75

2,02

2,12

2012

4,80

3,40

2,80

2013

2,80

1,33

1,83

2014

6,96

2,68

0,89

2015

5,10

1,90

1,60

2016

3,90

1,20

3,60

2017

1,06

0,61

1,46

Slika VD08-4: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi ter vrsta pesticida z najvišjo preseženo koncentracijo, 2004–2017 (mejna vrednost za pesticide v pitni vodi je 0,10 µg/l)
Viri: 

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH 2014-2018

Opomba: 

* Opombe k sliki VD8-4:

1 Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, pri katerih je bil presežen določen pesticid ali več pesticidov hkrati v pitni vodi.

Prikaži podatke

Atrazin (µg/l)

Bentazon (µg/l)

Bromacil (µg/l)

Desetil-atrazin (µg/l)

Dikamba (µg/l)

Dimetenamid (µg/l)

Klortoluron (µg/l)

Mekoprop (µg/l)

Metolaklor (µg/l)

Mezotrion (µg/l)

Permetrin (µg/l)

Terbutilazin (µg/l)

Metazaklor (µg/l)

Diuron (µg/l)

Pesticidi-vsota(µg/l)

Število izpostavljenih prebivalcev

2004

0,21

0

0

0,29

0

0,26

0

0

0

0

0

0

0

0

0

183881

2005

0,16

0,98

0

0,32

0

0

0

0,21

0,57

0

0

0,49

0

0

0,93

151297

2006

0,18

1,40

0

0,42

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

1,40

36999

2007

0,30

0,48

0

0,30

0

0

0

0

0

0

0,21

0

0

0

0,55

53544

2008

0,20

0,40

0

0,30

0

0

0

0

0,14

0,12

0

0

0

0

0,66

100689

2009

0,15

0,37

0

0,26

0,23

0

0

0

0,65

0

0

0

0

0

0,65

98611

2010

0,19

0,14

0,16

0,41

0

0

0,11

0

0

0

0

0

0

0

0,56

183690

2011

0,21

0,12

0

0,42

0

0

0

0

0,13

0

0

0

0,12

0

0

83996

2012

0,19

0

0

0,25

0

0

0

0

0,21

0

0

0,16

0

0

0

105443

2013

0,21

0

0

0,58

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0,64

21686

2014

0,21

0

0

0,29

0

0

0

0

0

0

0

0

0,27

0

0,51

6512

2015

0,22

0,36

0,27

0,52

33975

2016

0,10

0

0

0,14

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

29400

2017

0,14

0,65

0

0,13

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

28869

Slika VD08-5: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov, 2004–2017 (mejna vrednost za nitrate v pitni vodi je 50 mg/l)
Viri: 

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2018

Opomba: 

* Opombe k sliki VD8-5:

1  Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili nitrati v pitni vodi preseženi.

Prikaži podatke

Število prebivalcev

1995

112498

1996

89928

1997

22969

1998

1813

1999

2390

2000

1835

2001

3530

2002

3716

2003

15518

2004

12243

2005

4046

2006

34321

2007

3555

2008

4022

2009

4898

2010

3327

2011

3404

2012

2862

2013

2862

2014

3047

2015

2862

2016

0

2017

0

Slika VD08-6: Vsebnost nitratov v pitni vodi, Slovenija, 2017
Prikaži podatke

 

Slika VD08-7: Presežene mejne vrednosti kemijskih parametrov v pitni vodi v letu 2017
Prikaži podatke
Slika VD08-8: Neskladni vzorci zaradi E.coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija, 2017
Prikaži podatke

Cilji

Kakovost pitne vode je osnova za kakovost bivalnega okolja (SRS, 2017), saj dostop do pitne vode prispeva zmanjševanju neenakosti med ljudmi ter h gradnji trajnostnih mest in skupnosti (Agenda 2030, 2015).

Za doseganje ustrezne kakovosti pitne vode v Sloveniji sledimo naslednjim pod-ciljem:

  • izboljšati kakovost oskrbe s pitno vodo,
  • zmanjšati izgube pitne vode v vodovodih,
  • zmanjšati emisije v vode,
  • gradnja kanalizacijskega sistema, ločeno za padavinske vode in čistilnih naprav,
  • zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode z zahtevami, določenimi v Prilogi I, zlasti delih A in B Pravilnika o pitni vodi.
  • zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo s preventivnim pristopom - načrtom zagotavljanja varnosti pitne vode, od zajema, priprave, shranjevanja in distribucije pitne vode,
  • zagotoviti dosledno izvajanje načela večkratnih ovir pri oskrbi s pitno vodo,
  • dosledno izvajati pripravo vode, kjer je ta potrebna,
  • izvajati ukrepe na vodovarstvenih območjih oziroma izdelati vodovarstvena območja za vsak vodovod in zagotoviti izvajanje varstvenega režima v njih,
  • na onesnaženih malih sistemih zagotoviti ustrezno strokovno upravljanje ali jih ukiniti in priključiti prebivalce na večje vodovode z ustreznim strokovnim upravljanjem in nadzorom.

Velika in srednja oskrbovalna območja (po >1.000 ljudi), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 86 % prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Od tega se četrtina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna (517.000 prebivalcev, na 17 oskrbovalnih območjih z več kot 5.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode - brez vpliva površinske vode). Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), ki večinoma nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ponekod ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode.

V letu 2017 je bilo pri rednih preskusih (3.143 odvzetih vzorcev na vseh 866 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 94 % prebivalcev) neskladnih 11 % vzorcev, od tega 3 % neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti E. coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: pri malih je bilo 5,4 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri srednjih 0,6 % ter pri velikih 0,1 %.  V obdobju 2004-2017 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala: zaradi prisotnosti E. coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za okoli 6 odstotkov, na velikih oskrbovalnih območjih pa za okoli 2 odstotka. Na malih oskrbovalnih območjih in skupno ni možna ocena trenda zaradi velike spremembe metodologije vzorčenja na sistemih s 50-500 oseb, ki doprinesejo večino neskladnih vzorcev in pri katerih je fekalno onesnaženih še vedno okoli 7 % vzorcev.

V okviru občasnih preskusov (396 odvzetih vzorcev v letu 2017 na 286 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 89 % prebivalcev), ki vključujejo tudi širok nabor kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi nevarnosti za zdravje ljudi (Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi) je bilo v obdobju 2004-2017 zaradi kemijskih parametrov neskladnih okoli 1 do 6 % vzorcev (neskladni parametri iz Dela B so bili: nitrati, pesticidi, arzen, svinec in nikelj); v letu 2017 je bil zaradi pesticidov in svinca neskladen 1 % vzorcev.

V obdobju 2004-2017 sta vsako leto presegala mejno vrednost pesticida atrazin in desetilatrazin, občasno bentazon in metolaklor, drugi le v posameznem letu (metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin in terbutilazin). Določeni so bili še pesticidi diuron, klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticide je 0,10 µg/l).

V letu 2017 se jev okviru rednih preskusov izvedlo dodatno preskušanje tudi za nekatere parametre skupne B (arzen, nitrat, pesticidi), glede na oceno tveganja in možnost pojavljanja. En vzorec je bil presežen zaradi neskladnosti parametra bentazon, en pa zaradi atrazina; arzen je bil v 9 oskrbovalnih območjih v razredu 50-500 prebivalcev določen v koncentraciji 1,4-3,7 µg/l (mejna vrednost je 10 µg/l). Najvišja izmerjena koncentracija nitrata, je v letu 2017 znašala 49 mg/l, kar je tik pod mejno vrednostjo 50 mg/l.

Glede na podatke iz monitoringa pitne vode je razvidno, da je bilo v letu 2017 preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih okoli 28.900 prebivalcev, preseženim koncentracijam nitratov pa nihče. Med posameznimi leti je veliko nihanje števila izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi. To je posledica nihanja koncentracij okoli mejne vrednosti, ne pa posledica izvajanja ukrepov za njihovo zmanjšanje, saj so koncentracije med leti nihale na meji ali tik pod ali nad mejno vrednostjo.

Presežena koncentracija arzena je bila ugotovljena v letih 2006 in 2007, izpostavljenih je bilo 1.713 prebivalcev, vodni vir je bil ukinjen. V letu 2017 je bila na enem oskrbovalnem območju presežena koncentracija svinca 17 µg/l Pb (mejna vrednost za svinec je 10 µg/l). Prisotnost svinca v pitni vodi je običajno posledica stika vode z materiali v stiku z vodo, ostanki svinčene vodovodne napeljave. Upravljavec je na tem mestu vzorčenja izvedel ukrep izpiranje hišnega vodovodnega omrežja, ob ponovnem vzorčenju je bila ugotovljena skladnost pitne vode. Na enem oskrbovalnem območju je bila presežena koncentracija železa 380 µg/l (mejna vrednost za železo je 200 µg/l). V pitni vodi je železo lahko prisotno tudi kot posledica uporabe sredstev za pripravo vode, ki ga vsebujejo, ali kot posledica korozije vodovodnega omrežja (rja). V enem vzorcu je bil presežen aluminij 278 µg/l (mejna vrednost za aluminij je 200 µg/l), ki je lahko prisoten tudi zaradi uporabe v sredstvih za pripravo vode.

Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti. Zaradi preseženih koncentracij nitratov se izvaja ukrep nadomeščanja pitne vode za dojenčke ter nosečnice in doječe matere. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov, se posebni ukrepi niso izvajali, tudi ni izdanih dovoljenj za odstopanje. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje na minimalno koncentracijo, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije pesticidov in nitratov, med posameznimi leti minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, zato včasih ujamemo presežene koncentracije, včasih pa ne, saj se večinoma odvzame le po en vzorec na leto za občasna preskušanja. Zaradi nihanj koncentracij med posameznimi leti ne moremo govoriti o izboljšanju, ki bi temeljilo na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepih.


Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije 2030 (sprejeta 2017) in Agendi 2030 (sprejeta pri OZN 2015), Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption (1998) in Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6, Pravilnik o pitni vodi, Letna poročila o mpnitoringu pitne vode (IVZ, 2005-2008), Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006 in 2015), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011), Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012-2020, Ljubljana 2015, predlog Navodil za pripravo in izvajanje Načrta za zagotavljanje varnosti pitne vode (NIJZ, 2015).

Izvorna baza podatkov: Monitoring pitne vode: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana za leta 2004 - 2007; Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2008-2013, NLZOH za leto 2014-2017; (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2008-2013; NLZOH, 2014-2018).

Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2013 ZZV Maribor, od leta 2014 dalje pa NLZOH.

Datum zajema podatkov:  oktober 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o sistemih za oskrbo s pitno vodo in oskrbovalnih območjih se posodobijo praviloma enkrat letno, podatki o kakovosti pitne vode pa se sproti vnašajo v zbirko podatkov in se prikažejo kot letna Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode.

Metodologija obdelave podatkov: Večina podatkov je prikazana v agregirani obliki ter preračunana v odstotne deleže.

Karti, ki prikazujeta vsebnost nitratov oz. pesticidov v pitni vodi, prikazujeta rezultate občasnega vzorčenja, ki se je izvajal redno le na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala več kot 500 ljudi in kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, npr. da se bodo nitrati pojavljali nad 25 mg/l oz. pesticidi nad 0,05 µg/l. Karta Prisotnost E. coli (fekalna onesnaženost) prikazuje rezultate rednega preskušanja na vseh oskrbovalnih območjih ≥50 prebivalcev. Velikost oskrbovalnih območij smo na slikah prikazali v treh razredih: 500-2000, 2001-5000 in >5000 prebivalcev. Predstavljena je najvišja izmerjena vrednost na določenem mestu vzorčenja.

Karta, ki prikazuje vsebnost pesticidov v pitni vodi, ne vsebuje podatkov o razgradnih produktih metolaklora ESA in OXA.

Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili določeni pesticidi oz. nitrati v pitni vodi preseženi v okviru občasnih preskušanj; v občasnih preskusih so najmanjša oskrbovalna območja s 50-500 prebivalci zajeta v manjšem deležu.

Informacija o kakovosti:
Prednosti in slabosti:

Prednosti: Za kazalec so uporabljeni redno poročani podatki, usklajeni s podatkovnim tokom, ki ga določa Direktiva Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES) ter s Pravilnikom o pitni vodi.

Slabosti: Zaradi vsakoletnih sprememb v programu vzorčenja, trenda pri nekaterih velikostnih razredih oskrbovalnih območij ne moremo prikazati.

• Relevantnost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Meje oskrbovalnih območij se včasih spreminjajo.)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2014 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode NLZOH; od leta 2008-2013 ZZV Maribor ter v obdobju 2004-2007 IVZ)
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  • Agenda 2030, 2015. Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Organizacija Združenih narodov, 2015.
  • Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54. Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.
  • Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6.
  • Guidelines for drinking-water quality: fourth edition incorporating the first Addendum. Geneva: World Health Organization; 2017
  • IVZ RS, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
  • IVZ RS, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
  • IVZ RS, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
  • IVZ RS, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
  • Ministrstvo za okolje in prostor. Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2015 do 2020, Ljubljana 2015.
  • NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013. NLZOH.
  • NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014. NLZOH.
  • NLZOH, 2016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015. NLZOH.
  • NLZOH, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2016. NLZOH.
  • NLZOH, 2015. Monitoring pitne vode 2014, Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2014.
  • NLZOH, 2016. Monitoring pitne vode 2015, Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2015. 
  • NLZOH, 2017. Monitoring pitne vode 2016, Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2016. 
  • NLZOH, 2018. Monitoring pitne vode 2017, Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2017. 
  • Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
  • SRS, 2017. Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana : Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2017.
  • Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
  • Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
  • ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008,  ZZV Maribor.
  • ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009,  ZZV Maribor.
  • ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010,  ZZV Maribor.
  • ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011,  ZZV Maribor.
  • ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012,  ZZV Maribor.


TWITTER