KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Kakovost celinskih kopalnih voda v Sloveniji je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.


Kazalec prikazuje površinske celinske kopalne vode v Sloveniji ter njihovo kakovost.  Kopalne vode so odseki vodnega telesa na rekah in jezerih, , ki segajo na rekah do 50, na jezerih pa do 100 m od obale in so namenjeni izključno kopanju. Določeni so tam, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč.

Kopalne vode delimo na: 
• kopalna območja – so območja kopalne vode v naravnem okolju, kjer se glede varstva pred utopitvami kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno pa je spremljanje kakovosti kopalne vode; 
• naravna kopališča - imajo upravljavca, ki ima podeljeno pravico za neposredno rabo vode, poleg spremljanja kakovosti kopalne vode, je kopanje organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.


Grafi

Slika VD09-1:  Kakovost celinskih kopalnih voda, Slovenija, 2004-2019
Viri:

Zbirka podatkov o kakovosti vode na naravnih kopališčih (2004-2009), Nacionalni inštitut za javno zdravje; Zbirka podatkov o kakovosti kopalnih voda Agencija RS za okolje (2020)

Prikaži podatke
odlična/skladna s priporočenimi zahtevami [število] vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami [število] slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami [število] odlična/skladna s priporočenimi zahtevami [%] vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami [%] slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami [%]
2004 5 10 7 27,80 55,60 38,90
2005 7 9 9 38,90 50 50
2006 8 15 3 44,40 83,30 16,70
2007 6 16 2 33,30 88,90 11,10
2008 8 13 5 44,40 72,20 27,80
2009 9 24 1 36 96 4
2010 14 25 0 56 100 0
2011 13 26 0 50 100 0
2012 9 26 0 34,60 100 0
2013 14 26 0 53,80 100 0
2014 11 26 0 42,30 100 0
2015 12 26 0 46,20 100 0
2016 14 26 0 53,80 100 0
2017 14 26 0 53,80 100 0
2018 20 26 0 76,90 100 0
2019 18 26 0 69,20 100 0
Slika VD09-2: Kopalne vode na Dolenjskem in v Beli krajini, 2019
Prikaži podatke
Slika VD09-3: Kopalne vode na Gorenjskem, 2019
Prikaži podatke
Slika VD09-4: Kopalne vode na Goriškem, 2019
Prikaži podatke

Cilji

  • Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje kakovosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.
  • Zagotavljanje čim večje priključenosti prebivalcev na kanalizacijsko omrežje ter izvajanje čiščenja komunalnih, industrijskih in onesnaženih padavinskih odpadnih voda pred izpustom v okolje oziroma zagotavljati dodatno obdelavo komunalne, industrijske in onesnažene padavinske odpadne vode ob odvajanju na prispevnem območju kopalnih voda (posredni cilj).

Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost (2004) se je kakovost vode za kopanje na površinskih celinskih vodah redno preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) ter občasno še na okoli 100 lokacijah , kjer so se kopalci v večjem ali manjšem številu tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje državnega monitoringa v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo. Monitoring redno poteka na kopališčih z upravljavcem ter na kopalnih območjih - odsekih na površinskih vodah, kjer se ljudje v večjem številu že tradicionalno kopajo.

Na celinskih vodah je bilo leta 2004 določenih 18 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 27, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 4 naravnih kopališčih na Blejskem jezeru in Šobčevem bajerju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda do leta 2010 zagotavljal upravljavec kopališča, medtem ko je na 14 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 23 v letu 2009 monitoring kakovosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje; izvajalci so bili območni zavodi za zdravstveno varstvo oziroma Nacionalni laboratorij za okolje in hrano.

Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je kakovost kopalne vode spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 31.8.), na nekaterih mestih spremenljive kakovosti pa v obdobju 2004 - 2009 tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, ob vzorčenju se je opravil tudi organoleptični pregled kopalne vode in terenske meritve, v skladu z državnimi predpisi in direktivami EU.

Podatki spremljanja kakovosti celinskih kopalnih voda v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo 76/160/EGS, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli v obdobju 2004-2009), ne kažejo kemijskega onesnaženja. Mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki so se preskušali v okviru monitoringa v obdobju 2004 - 2009, so le občasno pokazali kratkotrajno neskladnost zaradi fekalnega onesnaženja; ta so se pogosteje pojavljala ob obilnejših padavinah na reki Krki, na vseh ostalih lokacijah pa je bila neskladnost vzorcev zelo redka.

Viri onesnaženosti kopalnih voda so komunalne, industrijske in onesnažene padavinske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa kopalcev, izločki iz telesnih odprtin npr.: izločki iz nosu, žrela, pljuč, oči, ran, urin in feces kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, temperature, sončnega sevanja in sedimentacije.

Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanja zdravja in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno kopalne vode glede mikrobioloških, kemijskih in fizikalnih agensov . Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi in snovmi ter v stiku s kožo in sluznicami, zlasti z očmi, sluhovodom. Izpostavljenost je možna tudi v okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo). Možne so tudi poškodbe in utopitve.

Izkušnje kažejo, da so negativne posledice za zdravje, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda. Epidemiološke študije navajajo še okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozorni na možen pojav cvetenja alg in cianobakterij, saj nekatere vrste lahko povzročajo zdravstvene težave (vnetje kože, alergijo, bruhanje, driska idr.). Ključni ukrepi so tudi priprava primerne informacije za javnost, obveščanje ter identifikacija virov onesnaženja in njihovo zmanjšanje. Tudi zaradi možnosti zdrsa na obraslih podlagah je potrebna dodatna previdnost. Pozorni moramo biti na kakršno koli onesnaženje na obali (iztrebki živali, ostri predmeti, alge), na površini vode (odpadki, madeži, gošče), v vodi in na dnu vode, vidljivost mora biti do dna, na ovire v vodi (preplet korenin in alg, objekti v vodi, odpadki, stabilnost dna) in rabo vode. Po kopanju se priporoča tuširanje. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, vnetja oči in sprememb v očesni leči (siva mrena), staranja kože, nastanka kožnega raka idr., prenizkim ali previsokim temperaturam, toku vode - brzicam, nepregledni globini vode idr.  

Na kopalnih območjih na Soči v Solkanu in Soči v Kanalu se lahko, zaradi  uravnavanja  pretokov hidroelektrarn, pojavljajo nenadni dvigi gladine in močni tokovi reke Soče, zato je na teh kopalnih območjih potrebna dodatna previdnost kopalcev zaradi nevarnosti utopitve! (Priporočila za kopalce po posameznih regijah so dosegljiva na spletni strani NIJZ, https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_povrsi…

Poleg tega lahko predstavlja nenadna potopitev, pregretega organizma v vročem vremenu, v mrzlo vodo, tveganje za zdravje: lahko nastopi poslabšanje koordinacije, izguba nadzora nad dihanjem, upočasnitev utripa srca, mišični krči, izguba zavesti, utopitev. Bolj občutljive skupine ljudi, kot so npr. uporabniki z določenimi zdravstvenimi težavami, nosečnice in majhni otroci bi se morali izogibati ekstremnim temperaturam kopalne vode. (Varno kopanje v površinskih vodah – splošna priporočila za kopalce: https://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_povrsinske…  in Najpogostejša tveganja, ki jih predstavlja kopalna voda, https://nijz.si/sl/najpogostejsa-tveganja-ki-jih-predstavlja-kopalna-vo…).Organokositrove spojine, ki  se redno spremljajo  v naših površinskih vodah, so sintetične spojine, ki so kot biocidi prisoten aditiv barvam za ladje, za zaščito lesa, uporabljajo se v hladilnih napravah, v papirni industriji; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih, plenicah itd. Zaznane količine organokositrovih spojin v spodnjem toku reke Krke leta 2009 z zdravstvenega vidika niso ogrožale varnosti kopanja, v vodotokih, namenjenih kopanju, pa jih zadnja leta ni več zaznati.

V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova evropska direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES) in v ta namen je bil noveliran Zakon o vodah in prenovljen Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Uradni list RS, št. 79/03 in 88/04). Sprejeta sta bila dva nova predpisa - Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa sta med drugim uvedla tudi spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Od leta 2010 dalje se v okviru monitoringa spremljata indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki glede na preskuse ne kažeta izrazitega fekalnega onesnaženja celinskih kopalnih voda. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti. Z nižjimi vrednostmi bakterij v vodi oz. razvrščenih v razred odlično je navadno okoli 50 % kopalnih voda (35 % (2012) – 56 % (2010)), v letu 2018 je bilo teh največ, v zadnjih letih, kar 77 %, v letu 2019 pa jih je 69,2%.

V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih značilnosti obravnavane kopalne vode ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja, ki so posledica človekove dejavnosti in lahko vplivajo na kakovost kopalne vode ter ocene možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg. Vsaka kopalna voda ima v profilu ustrezno prikazano prispevno in vplivno območje. Prispevna območja kopalnih voda so določena na podlagi hidrografskih razvodnic in so območja, s katerih celinske vode preko potokov, rek ali jezer odtekajo v kopalno vodo. Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz zakonodaje na področju odvajanja odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Ker na teh območjih lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode, so območja podlaga državi in lokalnim skupnostim za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja; ti ki se nanašajo predvsem na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Profili kopalnih voda  so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor.


Metodologija

Podatki za Slovenijo :

Cilji so povzeti poDirektivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda (kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št. 73/03, 96/06, 26/07 – ZVU-A in 39/11) v obdobju 2004-2009.

Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (kopalna direktiva 2006/7/ES) oz. Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 39/08) in Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08) od leta 2010 dalje.

Ker je stanje kopalnih voda odvisno tudi od urejenosti in učinkovitosti odvajanja odpadnih in meteornih voda v zaledju kopalne vode, je posredni cilj tudi zagotavljanje čim večje priključenosti prebivalcev na kanalizacijsko omrežje ter izvajanje čiščenja komunalnih, industrijskih in onesnaženih padavinskih odpadnih voda pred izpustom v okolje oziroma zagotavljati dodatno obdelavo komunalne, industrijske in onesnažene padavinske odpadne vode ob odvajanju na prispevnem območju kopalnih voda.

Izvorna baza podatkov: Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil takratni Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) (zdaj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)), od leta 2003 do 2009 pa je upravljal zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca. Od leta 2010 dalje celotno zbirko podatkov o površinskih kopalnih vodah vodi Agencija RS za okolje (ARSO).

Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) (v preteklosti Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) in Agencija RS za okolje (ARSO)).

Datum zajema podatkov: junij 2020

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so prikazani za obdobje 2004-2019.

Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v bivših Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004 se je kakovost vode za kopanje preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) in občasno na okoli 100 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Meritve so zagotavljali upravljavci, po en vzorec na večini mest Zdravstveni inšpektorat RS, nekatere občine ter takratni območni zavodi za zdravstveno varstvo. Evropska kopalna direktiva 76/160/EGS se je v Sloveniji začela v celoti izvajati leta 2004, ko so bila na površinskih vodah poleg kopališč z upravljavcem prvič uradno določena kopalna območja - odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo; na teh območjih je začela zagotavljati monitoring Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo oziroma Nacionalni laboratorij za okolje in hrano in vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o: kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode.

Skladnost kopalne vode se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala po kriterijih državnih predpisov in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna direktiva je predpisovala manj stroge obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državni predpis, kopalno vodo pa se je ocenilo kot celoto in sicer je bila neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5 % vzorcev ni ustrezalo predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) je že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrstil v razred neskladnih.

Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichia coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti v vrednotenje niso bili vključeni.

Metodologija obdelave podatkov: Na sliki VD9-3 so, tako kot v letnem poročilu IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih kopalnih vodah in skladnost z zahtevami za parametre iz do tedaj veljavnih predpisov. Na slikah VD9-1 so zbrani podatki o kakovosti celinskih kopalnih voda glede na zahteve kopalne direktive 76/160/EGS oz. kopalne direktive 2006/7/ES. Skladnost kopalnih voda se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala na osnovi senzoričnih ocen treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskušanj dveh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokokov fekalnega izvora (enterokoki). Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki zahteva spremljanje dveh mikrobioloških parametrov. Do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo), predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichia coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti pri vrednotenju niso bili upoštevani.

Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki sta jih do leta 2009 skupaj pripravljala Agencija RS okolje in takratni Inštitut za varovanje zdravja RS, od takrat dalje pa poročila pripravlja Agencija RS okolje. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve obeh kopalnih direktiv je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije. Na slikah VD9-4, VD9-5 in VD9-6 so prikazane celinske kopalne vode v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja.

Informacija o kakovosti

Prednosti in slabosti:

Prednosti: Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalnih direktiv za kopalne vode, ki so vključene v letna poročila Evropski komisiji o izvajanju zahtev kopalne direktive. Higienske zahteve za kopalne vode so bile do leta 2010 določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki deloma povzema zahteve kopalne direktive 76/160/EGS. Določena je bila tudi pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža spremenljivosti kakovosti kopalne vode npr. ob oz. po obilnih padavinah. Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti izključno na mikrobioloških parametrih po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES. Metodologija določa razvrščanje kopalnih voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) na osnovi 4 letnega niza podatkov, do zagotovitve le-tega pa predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS.

Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so Nacionalni laboratoriji za okolje in hrano oziroma takratni območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Slabosti: Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so bili do leta 2009 upravljavci kopališč, ki so s podatki razpolagali in oteževali njihovo javnost. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalnih direktiv je podana za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije. Za ostale odseke, kjer se ljudje kopajo, ni podatkov, ker se tam ne izvaja redni državni monitoring. Spremljanje kakovosti lahko zagotovijo lokalne skupnosti glede na razpoložljiva sredstva.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu)

Časovna primerljivost: 2 (zaradi 2 različnih metodologij v preteklih desetletjih)

Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov
Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah
Skrbnik podatkov

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Agencija RS za okolje (ARSO)

Datum zajema podatkov
Geografska pokritost
Slovenia
Drugi viri in literatura

  1. Poročilo Evropski komisiji o izvajanju directive 2006/7/ES v letu 2019, 2019. MOP, URL: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/se….
  2. Varno kopanje v površinskih vodah, 2019. NIJZ, URL: http://www.nijz.si/sl/naravne-kopalne-vode-v-sloveniji-priporocila-za-kopalce-po-regijah.
  3. Varno kopanje in plavanje v površinskih kopalnih vodah – priporočila za kopalce, 2019. NIJZ, URL: http://www.nijz.si/sl/varno-kopanje-in-plavanje-v-povrsinskih-kopalnih-vodah-priporocila-za-kopalce.
  4. Najpogostejša tveganja, ki jih predstavlja kopalna voda, 2019. NIJZ, URL: http://www.nijz.si/sl/najpogostejsa-tveganja-ki-jih-predstavlja-kopalna….


Related indicators