KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.


Kazalec prikazuje površinske celinske kopalne vode v Sloveniji, njihovo kakovost ter delež vzorcev, skladnih s predpisi.

Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč.

Kopalne vode delimo na:
• kopalna območja – so naravna območja,kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni prepovedano ali odsvetovano;
• naravna kopališča - je kopalna voda na vodnem telesu površinske vode ali njegovem delu, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč; kopališče ima upravljavca, kopanje pa je organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.


Grafi

Slika VD09-1: Kakovost celinskih kopalnih voda od leta 2004 dalje (po kriterijih kopalne direktive)
Viri: 

Zbirka podatkov o kakovosti vode na naravnih kopališčih, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2004-2009; Zbirka podatkov o kakovosti vode na kopalnih območjih, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
skladna kopalna voda samo z obvezujočimi zahtevami število 5 2 7 10 5 15 21 26 26
neskladna kopalna voda število 7 9 3 2 5 1 0 0 0
skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami število 5 7 8 6 8 9 14 13 17
nezadovoljivo vzorčenje število 1 0 0 0 0 0 0 0 0
skladna kopalna voda samo z obvezujočimi zahtevami % 27.8 11.1 38.9 55.6 27.8 60 44 50 65.4
neskladna kopalna voda % 38.9 50 16.7 11.1 27.8 4 0 0 0
skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami % 27.8 38.9 44.4 33.3 44.4 36 56 50 34.6
nezadovoljivo vzorčenje % 5.5 0 0 0 0 0 0 0 0
Slika VD09-2: Delež skladnih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja na celinskih kopalnih vodah, v obdobju 2004-2009 (po nacionalnih predpisih)
Viri: 

Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih v letih 2004–2009, Agencija RS za okolje (2010), in na naravnih kopališčih v letih 2004-2009, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2010)

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009
naravna kopališča - odvzeti vzorci število 24 24 28 28 28 28
naravna kopališča - mikrobiološko skladni vzorci % 92 96 100 100 100 100
naravna kopališča - fizikalno-kemijsko skladni vzorci % 100 100 100 100 100 100
kopalna območja - odvzeti vzorci število 115 199 184 169 167 233
kopalna območja - mikrobiološko skladni vzorci % 82 71 84 82 76 88
kopalna območja - fizikalno-kemijsko skladni vzorci % 100 100 100 100 100 100
Slika VD09-3: Delež skladnih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja na celinskih kopalnih vodah, v letih od 1996 do 2003 (po nacionalnih predpisih)
Viri: 

Zbirka podatkov o kopališčih ob naravnih vodah 1996-2003, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005

Prikaži podatke
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
odvzeti vzorci za mikrobiološka preskušanja število 166 151 166 148 208 184 233 181
mikrobiološko skladni vzorci število 82 77 94 100 145 112 140 123
mikrobiološko skladni vzorci % 49 51 57 68 70 61 60 68
odvzeti vzorci za fizikalno kemijske preskušanja število 132 132 78 108 172 140 194 169
fizikalno-kemijsko skladni vzorci število 83 105 22 83 114 94 136 111
fizikalno-kemijsko skladni vzorci % 63 80 28 77 66 67 70 66

Cilji

Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.


Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost (2004) se je kakovost vode za kopanje redno preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) ter občasno na okoli 100 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje državnega monitoringa v skladu z evropsko kopalno direktivo – kakovost vode se je poleg kopališč z upravljavcem začela spremljati tudi na novo določenih kopalnih območjih - odsekih na površinskih vodah, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo.

Na celinskih vodah je bilo leta 2004 določenih 18 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 27, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 4 naravnih kopališčih na Blejskem jezeru in Šobčevem bajerju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda do leta 2010 zagotavljal upravljavec kopališča, medtem ko je na 14 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 23 v letu 2009 monitoring higienske ustreznosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je kakovost kopalne vode spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 31.8.), na nekaterih mestih spremenljive kakovosti pa v obdobju 2004 - 2009 celo tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, v skladu z državnimi predpisi in direktivami EU.

Podatki spremljanja kakovosti celinskih kopalnih voda v skladu z evropsko direktivo 76/160/EGS, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli v obdobju 2004-2009), ne kažejo kemijskega onesnaženja. Mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki so se preskušali v okviru monitoringa v obdobju 2004 - 2009, so le občasno pokazali kratkotrajno neskladnost zaradi fekalnega onesnaženja; ta so se pogosteje pojavljala le ob obilnejših padavinah na reki Krki, na vseh ostalih lokacijah pa je bila neskladnost vzorcev zelo redka.

Organokositrove spojine, ki so se leta 2008 in 2009 analizirale tudi v naših površinskih vodah, so sintetične spojine, ki so kot biocidi prisoten aditiv barvam za ladje, za zaščito lesa, uporabljajo se v hladilnih napravah, v papirni industriji; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih, plenicah itd. Zaznane količine organokositrovih spojin v spodnjem toku reke Krke leta 2009 z zdravstvenega vidika ne ogrožajo varnosti kopanja.

V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova evropska direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES) in v ta namen je bil noveliran Zakon o vodah in prenovljen Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Uradni list RS, št. 79/03 in 88/04). Sprejeta sta bila dva nova predpisa - Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa sta med drugim uvedla tudi spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Od leta 2010 dalje se v okviru monitoringa spremljata izrazitejša indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki glede na preskuse ne kažeta izrazitega fekalnega onesnaženja celinskih kopalnih voda. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti.
Viri onesnaženosti kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine teles kopalcev, izločki iz telesnih odprtin npr.: sluz iz nosu, žrela in pljuč, urin in feces kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, sedimenta, temperature, sončnega sevanja in kakovosti vode.

Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanja zdravja in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno zanjo. Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi ter v stiku s kožo in sluznicami, zlasti z očmi. Izpostavljenost je možna tudi v okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo). Možne so tudi poškodbe.

Izkušnje kažejo, da so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda. Epidemiološke študije navajajo še okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozorni na možen pojav cvetenja alg, saj nekatere vrste lahko povzročajo zdravstvene težave (vnetje kože, alergijo, bruhanje, driska idr.). Ključni ukrepi so priprava primerne informacije za javnost, obveščanje ter identifikacija virov onesnaženja in njihovo zmanjšanje. Tudi zaradi možnosti zdrsa na obraslih podlagah je potrebna dodatna previdnost. Po kopanju se priporoča tuširanje. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, vnetja oči in sprememb v očesni leči (siva mrena), staranja kože, nastanka kožnega raka idr., prenizkim ali previsokim temperaturam zraka ali vode, toku vode - brzicam, nepregledni globini vode idr.

V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih značilnosti obravnavane kopalne vode in njenega prispevnega območja ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja, ki so posledica človekove dejavnosti in lahko vplivajo na kakovost kopalne vode. Profili kopalnih voda vključujejo tudi ocene možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg in so objavljeni na spletnih straneh: (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/kopalne_vode/seznam_in_pr...).


Podatki za Slovenijo
:

Cilji so povzeti po
:

Direktivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda

(kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list
št. 79/03 in 96/06) v obdobju 2004-2009.

Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS
(kopalna direktiva 2006/7/ES) oz. Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 39/08) in Uredba o upravljanju
kakovosti kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08) od leta 2010 dalje.

Izvorna baza podatkov
: Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), od leta
2003 do 2009 pa je upravljal zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca. Od leta 2010 dalje celotno zbirko podatkov o
površinskih kopalnih vodah vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in okolje oz. Agencija RS za okolje (ARSO).

Skrbnik podatkov
: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) in Agencija RS za okolje (ARSO).

Datum zajema podatkov
: april 2013

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov
: Podatki so prikazani za obdobje 1996-2003 in 2004-2012.

Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v bivših Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v
Evropsko skupnost leta 2004 se je kakovost vode za kopanje preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) in
občasno na okoli 100 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Meritve so zagotavljali upravljavci, po en vzorec na
večini mest Zdravstveni inšpektorat RS, nekatere občine ter območni zavodi za zdravstveno varstvo ,. Evropska kopalna direktiva
76/160/EGS se je v Sloveniji začela izvajati leta 2004, ko so bila na površinskih vodah poleg kopališč z upravljavcem prvič uradno
določena kopalna območja - odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo; na teh območjih je začela
zagotavljati monitoring Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih
kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Vir za kazalec v obdobju 1996-2003 vsebuje v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o:
kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev
za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se
zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti
kopalne vode.

Skladnost kopalne vode se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala po kriterijih državnih predpisov in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna
direktiva je predpisovala manj stroge obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državni predpis, kopalno vodo pa se je ocenilo kot
celoto in sicer je bila neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5% vzorcev ni ustrezalo predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim
direktive. Ob manjšem številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) je že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrstil v razred neskladnih.

Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za
razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami
kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichie coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS,
vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti v vrednotenje niso bili
vključeni.

Metodologija obdelave podatkov
: Na sliki VD9-3 so, tako kot v letnem poročilu IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih kopalnih vodah in
skladnost z zahtevami za parametre iz do tedaj veljavnih predpisov. Na slikah VD9-1 so zbrani podatki o kakovosti celinskih kopalnih voda glede na zahteve
kopalne direktive 76/160/EGS oz. kopalne direktive 2006/7/ES. Skladnost kopalnih voda se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala na osnovi senzoričnih
ocen treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskušanj dveh mikrobioloških parametrov
(skupne koliformne bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora). Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive
2006/7/ES, ki zahteva spremljanje le dveh mikrobioloških parametrov. Do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v
kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo), predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako
se meritve Escherichie coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z
vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti pri vrednotenju niso bili upoštevani.

Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki sta jih
do leta 2009 skupaj pripravljala Agencija RS za okolje in Inštitut za varovanje zdravja RS, od leta 2010 dalje pa jih pripravlja Agencija RS za
okolje. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve obeh kopalnih direktiv je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske
komisije. Na slikah VD9-4, VD9-5 in VD9-6 so prikazane celinske kopalne vode v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna
kopališča in na kopalna območja.

Informacija o kakovosti
:

- Prednosti in slabosti:

Prednosti: Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalnih direktiv le za kopalne vode, ki so vključene v letna poročila Evropski
komisiji o izvajanju zahtev kopalne direktive. Higienske zahteve za kopalne vode so bile do leta 2010 določene s fizikalnimi, kemijskimi in
mikrobiološkimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki
deloma povzema zahteve kopalne direktive 76/160/EGS. Določena je bila tudi pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža
spremenljivosti kakovosti kopalne vode npr. ob oz. po obilnih padavinah. Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti izključno le na
mikrobioloških parametrih po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES. Metodologija do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje
voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive
76/160/EGS.

Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih,
zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Slabosti: Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so bili do leta 2009 upravljavci
kopališč, ki so s podatki razpolagali in oteževali njihovo javnost. Zaradi spremenjene metodologije določanja kopalnih voda in
predpisanih higienskih zahtev skladnosti kopalne vode so vrednosti od leta 2004 dalje prikazane posebej in niso neposredno primerljive s predhodnim
obdobjem. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalne direktive je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije.
Za ostale odseke, kjer se ljudje kopajo, ni podatkov, ker se tam ne izvaja redni državni monitoring. Spremljanje kakovosti lahko zagotovijo lokalne
skupnosti glede na razpoložljiva sredstva.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu)

Časovna primerljivost: 2 (zaradi 2 različnih metodologij v preteklih letih)

Prostorska primerljivost: 1


Povezani kazalci


TWITTER