KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Podatki spremljanja kakovosti celinskih kopalnih voda kažejo, da so v slovenskih celinskih kopalnih vodah vzrok neskladnosti mikrobiološka onesnaženja ob nestanovitnem vremenu, medtem ko kemijskega onesnaženja ne zaznamo.


Kopalne vode celinskih površinskih kopalnih voda so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, ali se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč, pa kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano.

Kopalno območje je območje kopalne vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano, s pripadajočim priobalnim zemljiščem.

Naravno kopališče je kopalna voda, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, vključno s pripadajočo infrastrukturo.

Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v starih Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004 se je kakovost vode za kopanje preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero) in občasno na okoli 100 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Meritve so izvajali območni zavodi za zdravstveno varstvo glede na razpoložljiva sredstva in Zdravstveni inšpektorat RS. Evropska kopalna direktiva 76/160/EGS se je v Sloveniji začela izvajati leta 2004, ko so bile na površinskih vodah, razen na naravnih kopališčih z upravljavcem, prvič določena območja kopalnih voda – odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo in na katerih se je začel redno izvajati monitoring. Na celinskih vodah je bilo določenih 18 kopalnih vodah, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 4 naravnih kopališčih na Blejskem jezeru in Šobčevem bajerju varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda zagotavlja upravljavec kopališča, na 14 kopalnih območjih pa monitoring higienske ustreznosti kopalnih voda izvaja Agencija RS za okolje. Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je v obdobju 2004 - 2008 kakovost kopalne vode spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 31.8.), na mestih spremenljive kakovosti pa tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, v skladu z državno in evropsko zakonodajo.

Skladnost kopalne vode se ocenjuje po kriterijih državne zakonodaje in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna direktiva predpisuje manj strožje obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državna zakonodaja, kopalno vodo pa ocenjuje kot celoto in sicer je neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5 % vzorcev ne ustreza predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem številu vzorcev že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrsti v razred neskladnih.

Zaradi spremenjene metodologije določanja kopalnih voda in predpisanih higienskih zahtev skladnosti kopalne vode so vrednosti od leta 2004 dalje prikazane posebej in niso neposredno primerljive s predhodnim obdobjem.


Grafi

Slika VD09-1: Delež ustreznih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja na celinskih kopalnih vodah, v letih od 1996 do 2003 (po nacionalnih predpisih)
Viri: 

Zbirka podatkov o kopališčih ob naravnih vodah 1996-2003, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005

Prikaži podatke
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
odvzeti vzorci za mikrobiološke priskave število 166 151 166 148 208 184 233 181
mikrobiološko ustrezni vzorci število 82 77 94 100 145 112 140 123
mikrobiološko ustrezni vzorci % 49 51 57 68 70 61 60 68
odvzeti vzorci za fizikalno kemijske priskave število 132 132 78 108 172 140 194 169
fizikalno-kemijsko ustrezni vzorci število 83 105 22 83 114 94 136 111
fizikalno-kemijsko ustrezni vzorci % 63 80 28 77 66 67 70 66
Slika VD09-2: Delež skladnih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja na celinskih kopalnih vodah
Viri: 

Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vode na območjih kopalnih voda v letih 2004–2008, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009, in na naravnih kopališčih v letih 2004-2008, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008
naravna kopališča - odvzeti vzorci število 24 24 28 28 28
naravna kopališča - mikrobiološko skladni vzorci % 92 96 100 100 100
naravna kopališča - fizikalno-kemijsko skladni vzorci % 100 100 100 100 100
območja kopalnih voda - odvzeti vzorci število 115 199 184 169 167
območja kopalnih voda - mikrobiološko skladni vzorci % 82 71 84 82 76
območja kopalnih voda - fizikalno-kemijsko skladni vzorci % 100 100 100 100 100
Slika VD09-3: Kakovost celinskih kopalnih voda (po kriterijih kopalne direktive)
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008
skladna kopalna voda z obvezujočimi zahtevami število 5 2 7 10 5
neskladna kopalna voda število 7 9 3 2 5
skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami število 5 7 8 6 8
nezadovoljivo vzorčenje število 1 0 0 0 0
skladna kopalna voda z obvezujočimi zahtevami % 27.8 11.1 38.9 55.6 27.8
neskladna kopalna voda % 38.9 50 16.7 11.1 27.8
skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami % 27.8 38.9 44.4 33.3 44.4
nezadovoljivo vzorčenje % 5.5 0 0 0 0
Slika VD09-4: Kopalne vode na Dolenjskem in Notranjskem
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije

Slika VD09-5: Kopalne vode na Goriškem in Gorenjskem
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije


Cilji

Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.


Podatki spremljanja kakovosti kopalnih voda so pokazali le neskladnost posamičnih vzorcev, ki so presegali mikrobiološke parametre, medtem ko kemijskega onesnaženja nismo zaznali. Mikrobiološki parametri, ki se preskušajo v okviru monitoringa, so indikatorji fekalnega onesnaženja, ki pa se je pojavilo le ob obilnejših padavinah in je bilo kratkotrajno. Vzrok so lahko prelivi kanalizacijskega sistema ob vdoru meteorne vode, lahko pa tudi površinska spiranja brežin ob močnih nalivih. Slabšo kakovost v celotnem obdobju 2004 -2008 ugotavljamo na reki Krki, saj sta bili kopalni območji Straža in Žužemberk več let neskladni zaradi posameznih vzorcev tekom kopalne sezone, na vseh ostalih lokacijah pa le občasno. Vendar pa je glede na spremenljivost rezultatov v preteklih petih letih težko sklepati o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja.

Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so različni: izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa, izločki iz oči in žrela kopalcev, blato (feces) živali (psi, ptiči, glodalci). Viri onesnaženosti površinskih kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, sedimenta, temperature, sončnega sevanja in kakovosti vode. Poročila o boleznih ali izbruhih in epidemiološke študije dajejo predvsem povezavo med fekalno onesnaženo kopalno vodo in okužbo prebavil, akutno febrilno okužbo dihal, sluhovoda (zlasti potapljači), oči, kože idr. Po naših izkušnjah so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem okužbe kože in sluhovoda.

Pri dejavnostih, povezanih s kopalno vodo smo lahko izpostavljeni prekomernemu sončnemu sevanje (zlasti UVB). Najpogostejši akutni učinki UV sevanja so rdečina, sončne opekline kože in vnetje oči. Glavni kronični učinki so rak kože (ne-melanomski in maligni melanom), spremembe v očesni leči (siva mrena ali katarakta), degenerativne spremembe kože in pospešeno staranje kože. Preventiva je izogibanje sončnemu sevanju in zaščita npr.: obleka, klobuk, ustrezna očala.


Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ). Po novi zakonodaji iz leta 2003 upravlja IVZ zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, zbirko podatkov o območjih kopalnih voda pa ministrstvo, pristojno za okolje. Vir za kazalec za leto 2003 vsebuje podatke o kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja ter številu higiensko neustreznih vzorcev in vzroku neustreznosti, v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88). Iz rezultatov preskušanj se oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode, zaradi varovanja zdravja kopalcev.

Pri podatkih iz preglednice VD9-1 so, tako kot v letnem poročilu IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih kopalnih vodah in parametri iz do tedaj veljavne zakonodaje.

Avgusta 2003 so začeli veljati novi predpisi, ki so bili usklajeni s kopalno direktivo iz leta 1975 (Council Directive 76/160/EGS): Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. RS, št. 73/03), Uredba o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS, št. 70/03 in 72/04) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Ur. l. št. 79/03). Dne 04. marca 2006 je bila v Uradnem listu Evropske skupnosti v vseh 25 jezikih držav članic Evropske skupnosti objavljena nova kopalna direktiva s polnim naslovom »Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS«, ki je stopila v veljavo 24. marca 2006. Države članice so jo bile dolžne v državni pravni red prenesti do 24. marca 2008. Tako je bil v letu 2008 noveliran Zakon o vodah, na področju kopalnih voda pa sta bila sprejeta dva nova predpisa: Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/2008) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda ((Ur. l. RS 38/2008). Predpisa med drugim prinašata tudi spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter na novo določata dolžino kopalne sezone, zahteve pa bodo v veljavi postopoma leta 2009 oz. 2010; v celoti bo uveljavljena do konca kopalne sezone 2013, medtem ko morajo biti standardi kakovosti za kopalno vodo doseženi najpozneje do konca kopalne sezone 2015.

Kopalna voda površinskih voda (celinskih in morja) mora izpolnjevati higienske zahteve, ki so določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode.
V preglednicah VD9-2 in VD9-3 so zbrani podatki o kakovosti kopalnih voda celinskih kopalnih voda in morja glede na zahteve državne zakonodaje in kopalne direktive, ki jih podajajo letna poročila Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji. Poročilo vsako leto pripravita skupaj Agencija Republike Slovenije za okolje in Inštitut za varovanje zdravja RS. Skladnost kopalnih voda je določena na osnovi senzoričnih ocen treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskušanj treh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)).

Cilji povzeti po: Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. list št. 25/08)


TWITTER