KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008–2012 okoli 19 % nižji kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj za leto 2012 presegla za 3 %.

V letu 2018 so se, glede na leto 2017, slovenski izpusti TGP zvišali za 0,8 % vendar je Slovenija še vedno na dobri poti, da doseže v okviru EU zastavljen cilj. V letu 2018 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 10,0 % nižji od dodeljenih količin za to leto.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, glavne vire izpustov (po kategorijah in sektorjih) ter primerjavo z državami Evropske unije (EU-28). Izpusti so prikazani v Gg CO2 ekv.

Med toplogredne pline, ki jih spremljamo v okviru emisijskih evidenc uvrščamo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O), F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Izpuste toplogrednih plinov izračunavamo v skladu z IPCC metodologijo, ki omogoča mednarodno primerljivost podatkov. Izpusti se računajo za naslednje vire: promet, energetika, industrijski procesi in uporaba proizvodov, goriva v industriji, goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi, kmetijstvo in odpadki.  Posebno kategorijo predstavlja raba in spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo.

S Sklepom o delitvi bremen med državami članicami za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov so bili določeni zavezujoči cilji za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za države članice za obdobje 2013–2020 in 2021–2030. Te obveznosti zmanjšanja oziroma omejevanja izpustov toplogrednih plinov se nanašajo samo na izpuste v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (EU-ETS). Skupno naj bi se izpusti iz teh sektorjev do leta 2020 znižali za 10 % in do leta 2030 za 30 % glede na leto 2005. Skupaj z 21 % zmanjšanjem izpustov iz EU-ETS do leta 2020 in 43 % do leta 2030 bo ES tako lahko dosegla svoje podnebne cilje.


Grafi

Slika PS03-1: Napredek držav članic pri doseganju ciljev za delitev napora (Effort Sharing targets), 2017 in 2018
Prikaži podatke

povprečna sprememba izpustov 2005-2017 [%]

povprečna sprememba izpustov 2005-2018 [%]

cilj 2020 [%]

Portugalska

-17,30

-16,10

1

Španija

-14,80

-14,10

-10

Irska

-6,90

-3,60

-20

Avstrija

-9,10

10,90

-16

Slovenija

-8

-7,20

4

Grčija

-27,30

-28,20

-4

Nizozemska

-19,90

-20,40

-16

Poljska

17,50

21,10

14

Francija

-11,40

-13,90

-14

Italija

-19,20

-17,90

-13

Luksemburg

-13,80

-10,40

-20

Finska

-11,40

-11,50

-16

Švedska

-25,20

-24,80

-17

Nemčija

-2,30

-7,70

-14

Danska

-18,50

-19,10

-20

Madžarska

-10,20

-9,80

10

Češka

1,20

4

9

Bolgarija

19,90

21

20

Združeno kraljestvo

-20,50

-21,20

-16

Slovaška

-7,50

-4,50

13

Estonija

14,30

16,80

11

Romunija

-0,10

-1,60

19

Latvija

8,20

7,50

17

Litva

6,60

6,70

15

Slika PS03-2: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov, Slovenija, 1986-2018
Viri: 
Evidence izpustov TGP, Agencija RS za okolje (2020)
Prikaži podatke

CO2 [1000 t CO2 ekviv.]

CH4 [1000 t CO2 ekviv.]

N2O [1000 t CO2 ekviv.]

F-plini [1000 t CO2 ekviv.]

- HFC [1000 t CO2 ekviv.]

- PFC [1000 t CO2 ekviv.]

- SF6 [1000 t CO2 ekviv.]

skupaj [1000 t CO2 ekviv.]

1986

16668,99

2613,59

841,25

242,96

0

233,19

9,77

20366,79

1987

16093,77

2595,76

845,95

277,63

0

267,86

9,77

19813,09

1988

15865,40

2596,06

806,58

225,04

0

215,27

9,77

19493,08

1989

15774,59

2605,07

767,25

228,34

0

217,41

10,94

19375,25

1990

15093,84

2543,98

754,35

217,42

0

207,59

9,83

18609,59

1991

14001,24

2448,48

700,90

139,05

0

129,40

9,64

17289,66

1992

14006,75

2465,38

761,47

137,85

0

128,18

9,67

17371,45

1993

14303,47

2355,84

725,78

170,21

31,41

128,25

10,54

17555,31

1994

14642,67

2349,97

781,28

170,67

31,65

128,18

10,84

17944,60

1995

15254,25

2377,04

829,81

173,16

32,89

128,14

12,13

18634,26

1996

15916,61

2334,71

859,97

170,41

29,86

127,67

12,88

19281,69

1997

16244,92

2350,32

876,57

175,93

34,48

128,19

13,25

19647,74

1998

15961,13

2402,47

875,64

171,94

31,09

128,08

12,77

19411,18

1999

15337,24

2405,10

871,20

175,08

31,42

128,29

15,36

18788,62

2000

15444,90

2498,41

903,36

190,93

46,17

129,75

15,01

19037,60

2001

16378,34

2475,32

891,60

207,38

62,75

129,26

15,37

19952,64

2002

16525,27

2546,97

818,96

230,22

78,61

135,07

16,54

20121,41

2003

16289,03

2508,64

790,68

255,76

99,23

139,44

17,09

19844,10

2004

16651,03

2457,41

767,41

280,16

122,00

140,69

17,47

20156,01

2005

16948,12

2431,64

771,23

305,76

145,64

142,13

18,00

20456,75

2006

17142,53

2378,22

783,06

321,45

169,25

134,26

17,93

20625,25

2007

17281,00

2404,59

790,59

313,10

195,91

99,68

17,51

20789,28

2008

18220,01

2283,61

752,36

258,47

224,37

14,74

19,37

21514,46

2009

16329,78

2189,34

744,67

266,32

243,91

5,24

17,16

19530,10

2010

16376,44

2157,64

735,56

285,57

257,95

9,64

17,99

19555,22

2011

16360,30

2149,57

747,13

308,61

270,31

20,16

18,15

19565,61

2012

15821,76

2103,53

750,22

329,33

294,88

18,11

16,34

19004,84

2013

15188,91

2047,63

722,45

348,64

316,17

15,31

17,16

18307,64

2014

13531,94

1946,78

730,36

365,94

333,53

15,22

17,19

16575,01

2015

13617,54

2003,60

752,78

376,98

343,75

15,74

17,49

16750,90

2016

14416,66

2041,54

760,72

388,70

351,48

19,78

17,44

17607,61

2017

14264,75

1994,41

735,20

372,40

339,14

17,45

15,81

17366,76

2018

14487,84

1936,16

753,48

324,65

293,23

15,59

15,83

17502,14

Slika PS03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov, po sektorjih (delež), Slovenija, 1986-2018
Viri: 
Evidence izpustov TGP, Agencija RS za okolje (2020)
Prikaži podatke

promet [%]

energetika [%]

industrijski procesi [%]

goriva v industriji [%]

kmetijstvo [%]

odpadki [%]

drugi sektorji [%]

ubežni izpusti iz goriv [%]

drugo [%]

skupaj [%]

promet [1000 t CO2 ekviv.]

energetika [1000 t CO2 ekviv.]

industrijski procesi [1000 t CO2 ekviv.]

goriva v industriji [1000 t CO2 ekviv.]

kmetijstvo [1000 t CO2 ekviv.]

odpadki [1000 t CO2 ekviv.]

drugi sektorji [1000 t CO2 ekviv.]

ubežni izpusti iz goriv [1000 t CO2 ekviv.]

drugo [1000 t CO2 ekviv.]

skupaj [1000 t CO2 ekviv.]

1986

9,93

33,59

6,91

21,90

9,48

3,10

11,98

2,91

0,20

100

2022,43

6840,99

1407,96

4459,76

1930,56

630,76

2439,92

592,97

41,44

20366,79

1987

11,67

32,70

7,17

19,94

9,80

3,29

12,40

2,86

0,16

100

2312,00

6479,28

1421,57

3951,67

1941,52

652,07

2456,82

566,15

32,02

19813,09

1988

12,78

33,69

7,65

19,09

9,77

3,45

10,46

2,95

0,16

100

2491,14

6566,93

1491,66

3721,29

1904,80

671,54

2039,40

574,30

32,02

19493,08

1989

13,02

34,44

7,41

18,01

9,64

3,56

10,78

2,96

0,17

100

2522,74

6673,70

1436,61

3489,31

1867,08

690,70

2089,48

573,60

32,02

19375,25

1990

14,66

34,26

7,48

16,93

9,97

3,74

10,03

2,75

0,17

100

2727,85

6374,89

1392,86

3151,09

1855,44

696,60

1867,20

511,65

32,02

18609,59

1991

14,89

31,41

6,21

17,92

10,08

4,00

12,69

2,75

0,04

100

2575,26

5431,41

1073,96

3098,12

1743,42

691,07

2193,30

476,22

6,91

17289,66

1992

15,27

34,34

6,12

15,52

10,72

3,79

11,22

3,01

0,01

100

2652,83

5964,57

1063,72

2695,83

1862,75

657,96

1949,26

523,14

1,38

17371,45

1993

17,52

32,78

5,09

14,34

10,01

3,64

13,88

2,73

0,01

100

3075,82

5754,25

893,05

2517,98

1757,12

639,82

2436,09

479,78

1,38

17555,31

1994

19,07

30,86

5,96

14,99

9,89

3,59

13,08

2,57

0,01

100

3421,63

5536,86

1068,70

2689,46

1774,25

643,98

2347,68

460,65

1,38

17944,60

1995

20,35

30,72

5,76

14,13

9,52

3,47

13,42

2,62

0,01

100

3791,56

5725,08

1073,05

2633,90

1773,52

647,36

2501,09

487,31

1,38

18634,26

1996

22,84

27,63

5,57

12,96

8,91

3,39

16,25

2,43

0,01

100

4404,53

5327,36

1074,40

2499,08

1718,38

654,34

3132,78

469,42

1,38

19281,69

1997

22,74

29,26

5,67

11,39

8,54

3,52

16,31

2,56

0,01

100

4467,80

5749,27

1113,80

2237,57

1677,68

692,39

3205,53

502,32

1,38

19647,74

1998

19,86

30,85

5,63

11,83

8,84

3,72

16,68

2,57

0,01

100

3855,82

5988,41

1092,82

2296,86

1715,92

722,77

3236,88

498,99

2,70

19411,18

1999

19,51

28,15

5,95

12,28

9,21

3,96

18,39

2,54

0,02

100

3664,91

5289,14

1117,34

2307,03

1730,06

744,93

3454,58

477,75

2,89

18788,62

2000

20,00

29,39

6,11

11,96

9,57

4,05

16,43

2,48

0,02

100

3807,98

5594,44

1162,50

2276,95

1821,70

771,60

3127,05

472,30

3,08

19037,60

2001

19,69

31,63

6,11

11,12

9,02

3,94

16,13

2,34

0,02

100

3929,04

6311,78

1219,12

2218,25

1799,94

787,06

3217,61

466,58

3,27

19952,64

2002

19,14

32,62

6,10

11,18

9,24

3,88

15,27

2,53

0,02

100

3851,84

6564,32

1228,39

2250,53

1859,04

780,88

3073,12

510,03

3,27

20121,41

2003

20,11

31,69

6,54

10,92

8,92

4,00

15,09

2,71

0,02

100

3991,04

6289,38

1297,93

2167,01

1769,26

794,24

2993,57

538,41

3,27

19844,10

2004

20,55

31,86

6,71

11,34

8,51

3,82

14,52

2,67

0,02

100

4141,76

6421,87

1351,46

2286,41

1715,24

769,61

2927,65

538,59

3,42

20156,01

2005

21,59

31,52

6,98

12,15

8,47

3,62

13,08

2,57

0,02

100

4416,47

6448,20

1427,39

2485,13

1732,79

740,52

2676,64

526,28

3,33

20456,75

2006

22,48

31,54

7,14

12,55

8,41

3,45

11,82

2,61

0,02

100

4636,39

6504,66

1472,65

2588,37

1733,61

711,36

2437,33

537,54

3,33

20625,25

2007

25,11

32,35

7,12

11,28

8,61

3,21

9,68

2,62

0,02

100

5219,56

6725,75

1479,99

2345,08

1790,00

667,75

2012,78

544,89

3,48

20789,28

2008

28,56

30,21

6,25

10,77

7,97

2,79

10,98

2,45

0,02

100

6144,99

6498,68

1344,52

2317,59

1714,22

600,66

2363,18

527,06

3,56

21514,46

2009

27,22

31,80

5,17

10,02

8,84

2,78

11,49

2,66

0,02

100

5316,80

6210,67

1010,34

1956,36

1726,21

542,41

2244,69

519,28

3,34

19530,10

2010

26,91

32,42

5,18

9,80

8,67

2,73

11,60

2,67

0,01

100

5262,58

6339,70

1013,10

1916,08

1696,40

534,79

2267,92

521,75

2,89

19555,22

2011

29,12

32,50

5,26

8,78

8,57

2,76

10,27

2,72

0,02

100

5697,87

6359,33

1028,45

1718,28

1677,43

540,99

2008,51

531,38

3,37

19565,61

2012

30,38

31,85

5,56

8,68

8,74

2,79

9,26

2,72

0,02

100

5774,34

6052,79

1056,15

1650,11

1660,92

530,43

1759,13

517,58

3,38

19004,84

2013

29,88

31,54

6,13

8,98

8,99

2,81

9,15

2,51

0,02

100

5470,51

5773,73

1121,47

1643,86

1645,65

514,76

1675,80

458,84

3,02

18307,64

2014

32,55

26,83

7,00

9,95

10,22

2,92

8,33

2,17

0,02

100

5394,75

4447,90

1160,94

1649,90

1694,01

483,94

1380,87

358,94

3,75

16575,01

2015

32,04

27,23

6,83

9,50

10,35

2,94

8,87

2,21

0,02

100

5367,74

4561,54

1144,49

1591,12

1733,08

492,89

1485,94

370,40

3,70

16750,90

2016

32,59

27,99

6,49

9,08

9,97

2,77

8,83

2,26

0,02

100

5737,67

4929,20

1143,23

1598,04

1756,05

487,74

1554,98

397,06

3,64

17607,61

2017

31,94

28,30

6,85

9,67

9,91

2,75

8,20

2,35

0,02

100

5547,40

4915,34

1190,11

1678,56

1720,98

476,98

1424,86

408,40

4,14

17366,76

2018

33,28

27,42

6,78

10,44

9,84

2,52

7,47

2,23

0,02

100

5824,01

4799,91

1186,59

1827,79

1721,71

441,66

1306,86

389,69

3,91

17502,14

Slika PS03-4: Izpusti toplogrednih plinov v okviru trgovanja in izven trgovanja EU ETS, Slovenija, 2005-2018
Viri: 
; Evidence TGP, Agencija RS za okolje (2020)
; Poročilo o izpolnitvi obveznosti 2005-2015, REK (2020)
Prikaži podatke

plini v okviru EU ETS [1000 t CO2 ekv.]

plini izven EU ETS [1000 t CO2 ekv.]

2005

8720,55

11736,20

2006

8842,18

11783,07

2007

9048,63

11740,65

2008

8860,11

12654,36

2009

8067,02

11463,08

2010

8129,86

11425,35

2011

7994,55

11571,06

2012

7610,59

11394,25

2013

7386,31

10921,34

2014

6115,29

10459,73

2015

6109,59

10641,31

2016

6478,66

11128,95

2017

6570,03

10796,74

2018

6491,91

11010,23

Slika PS03-5: Izpusti toplogrednih plinov izven trgovanja EU ETS, po sektorjih, Slovenija, 2013-2020
Viri: 
Evidence TGP, Agencija RS za okolje (2020)
; Poročilo o izpolnitvi obveznosti 2005-2015, REK (2020)
Prikaži podatke

promet [1000 t CO2 ekviv.]

energetika [1000 t CO2 ekviv.]

industrijski procesi [1000 t CO2 ekviv.]

goriva v industriji [1000 t CO2 ekviv.]

kmetijstvo [1000 t CO2 ekviv.]

odpadki [1000 t CO2 ekviv.]

drugi sektorji [1000 t CO2 ekviv.]

drugo [1000 t CO2 ekviv.]

skupaj [1000 t CO2 ekviv.]

dodeljeni letni izpusti [1001 t CO2 ekviv.]

2013

5470,51

155,13

470,54

606,41

1645,65

514,76

1675,80

382,54

10921,34

12323,92

2014

5394,75

116,72

479,13

596,55

1694,01

483,94

1380,87

313,76

10459,73

12353,72

2015

5367,74

139,74

511,29

592,12

1733,08

492,89

1485,94

318,70

10641,50

12383,52

2016

5737,67

147,33

522,50

586,79

1756,05

487,74

1554,98

335,88

11128,95

12413,32

2017

5547,40

173,43

498,05

616,51

1720,98

476,98

1424,86

338,53

10796,74

12203,09

2018

5824,01

193,43

456,19

741,24

1721,71

441,66

1306,86

325,13

11010,23

12237,81

2019

12272,53

2020

12307,24


Cilji

Prvo obdobje obveznosti zmanjšanja TGP (CP1), 2008–2012

Prvo obdobje zmanjševanja izpustov TGP se nanaša na izvajanje Kjotskega protokola v času od leta 2008 do 2012. Cilj Kjotskega protokola je 8-odstotno znižanje toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto (leto 1990 oziroma v primeru Slovenije leto 1986). Države, podpisnice Kjotskega protokola imajo kot cilj določene različne količinske vrednosti izpustov TGP, ki so zapisani v Prilogi II k Odločbi Sveta 2002/358/ES o odobritvi Kjotskega protokola k UNFCCC v imenu Evropske skupnosti in skupnem izpolnjevanju zavez iz tega sporazuma. Turčija je bila pogodbenica Kjotskega protokola, vendar za prvo obdobje izvajanja protokola ni imela določenega cilja.

Drugo obdobje obveznosti zmanjšanja TGP (CP2), 2013–2020

Drugo obdobje zmanjševanje TGP se nanaša na izvajanje Kjotskega protokola od leta 2013 do 2020. Doseganje cilja drugega obdobja se nanaša na skupino držav EU-28 ter Islandijo. Skupni cilj zmanjševanja TGP je znižanje izpustov TGP za 80% do leta 2020. To za posamezno državo pomeni 20% zmanjšanje TGP glede na izhodiščno leto.

Cilji EU za zmanjšanje toplogrednih plinov do leta 2020

EU cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20% v okviru podnebnega in energetskega paketa ustreza 14-odstotnemu zmanjšanju izpustov v obdobju 2005-2020 v sektorjih, zajetih v EU ETS (21% zmanjšanje izpustov EU ETS v primerjavi z vrednostmi iz leta 2005) in v drugih sektorjih, ki jih pokrivajo nacionalni cilji izpustov v okviru ESD (EU Climate and Energy Package). V spodnji preglednici so predstavljeni cilji ESD po državah do leta 2020 (v primerjavi z letom 2005).

Država

2020 cilj zmanjšanja (%)

2018

2019

2020

Avstrija

-16

49,90

49,35

48,80

Belgija

-15

70,74

69,21

67,68

Bolgarija

20

28,27

28,54

28,80

Hrvaška

11

20,57

20,76

20,95

Ciper

-5

5,94

5,94

5,94

Češka

9

66,17

66,91

67,65

Danska

-20

32,31

31,41

30,50

Estonija

11

6,42

6,44

6,47

Finska

-16

29,34

28,85

28,36

Francija

-14

369,35

364,32

359,29

Nemčija

-14

439,04

432,34

425,65

Grčija

-4

60,59

60,92

61,24

Madžarska

10

55,99

57,10

58,22

Irska

-20

41,24

40,11

38,97

Italija

-13

298,34

296,38

294,41

Latvija

17

9,72

9,81

9,90

Litva

15

14,74

15,10

15,46

Luksemburg

-20

8,54

8,34

8,14

Malta

5

1,16

1,16

1,16

Nizozemska

-16

111,59

109,31

107,04

Poljska

14

199,86

201,10

202,34

Portugalska

1

50,69

50,97

51,24

Romunija

19

84,74

86,56

88,38

Slovaška

13

25,82

26,18

26,54

Slovenija

4

12,47

12,50

12,53

Španija

-10

217,99

216,07

214,16

Švedska

-17

38,48

37,84

37,20

Velika Britanija

-16

336,14

331,62

327,10

Vir: Evropska agencija za okolje (junij 2020)  (https://www,eea,europa,eu/data-and-maps/indicators/greenhouse-gas-emission-trends-6/assessment-3)

EU cilji za zmanjšanje toplogrednih plinov po letu 2020

Oktobra 2015 je Evropski svet sprejel „podnebni in energetski okvir 2030“, s katerim je določil zavezujoč cilj za zmanjšanje izpustov na ozemlju EU za vsaj 40% do leta 2030 glede na vrednosti iz leta 1990. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno zmanjšati izpuste v sektorju EU-ETS za 43% (v primerjavi z letom 2005). Drugi sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja, bi morali zmanjšati izpuste za 30% (v primerjavi z letom 2005). Okvir zmanjševanja TGP do leta 2030 je skladen z dolgoročnim ciljem "načrta za gospodarstvo z nizkimi izpusti ogljika" do leta 2050, ki določa ambicijo EU, da zmanjša svoje izpuste toplogrednih plinov za 80% v primerjavi z letom 1990 (za 40% do leta 2030 in za 60% do 2060). Slednje naj bi prispevalo tudi k uresničevanju zavez iz Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet decembra 2015.

Zakonodajne podlage za izvajanje obveznosti zmanjševanja TGP:

SKLEP KOMISIJE z dne 26. marca 2013 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 1708) (2013/162/EU).

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2013/634/EU).

ODLOČBA št. 406/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Evropski svet se je v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 zavzel za doseganje naslednjih ciljev:  

- za 40% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 (zavezujoč cilj EU);

- za vsaj 27% rabo energije iz obnovljivih virov energije;

- za 27% povečanje energetske učinkovitosti;

- za dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga, ki bi ga uresničili z doseganjem obstoječega cilja energetske povezanosti (10%) in s povezovanjem energetskih otokov - zlasti baltskih držav in Iberskega polotoka. O energetski varnosti je Evropski svet potrdil nadaljnje ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti EU in za povečanje varnosti oskrbe z električno energijo in plinom.

Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola.

Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah; sprejet na COP3 v Kyotu na Japonskem, 11. 12.1997.

UREDBA (EU) št. 525/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES.

Pariški sporazum, Poročilo konference pogodbenic o njegovem enaindvajsetem zasedanju, ki je potekalo v Parizu od 30. 11. do 11. 12. 2015.

UNFCCC smernice za poročanje letnih evidenc izpustov TGP.


Vse države Evropske skupnosti so dosegle cilj iz prvega obdobja Kjotskega protokola. Stare članice (EU-15) so imele skupen cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % v obdobju 2008–2012 glede na izpuste v izhodiščnem letu. Ta cilj so presegle za slabe 4 %. V okviru tega skupnega cilja pa je imela vsaka država članica EU-15 svoj individualen cilj glede na relativno bogastvo. Nekatere so morale močno zmanjšati izpuste, druge, revnejše, pa so jih lahko celo povečale. Štiri države so morale za dosego teh ciljev dokupiti emisijske kupone (Avstrija, Danska, Luxembourg in Španija). Vse nove države članice pa so dosegle svoje Kjotske cilje brez dokupov, pri čemer so cilj najbolj presegle Baltske države. Skupno so države članice (EU-28) znižale svoje izpuste glede na izhodiščno leto za 19 % brez upoštevanja ponorov in mednarodnih kreditov. Slovenija je za dosego kjotskega cilja uporabila največje dovoljene ponore in svoj cilj – 8 % – presegla za 3 %. Tekom naslednjega obdobja po Kjotskem protokolu so do leta 2017 v primerjavi z letom 1990 države EU-28 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za 23,5 %. S tem so že presegle cilj, ki so si ga zadale za leto 2020. Slovenija je v istem obdobju dosegla 6,4 % zmanjšanje.

Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2018 dosegli 17.502 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 14,1 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 0,8 % več kot v letu 2017. K znižanjem izpustov sta najbolj prispevala sektorja energetika (-2.3 %) in raba goriv v gospodinjstvih ter komercialnem sektorju (-8,3 %). Nekoliko višji izpusti, kot v letu 2017 pa so bili zabeleženi v industriji zaradi porabe goriv (5,0 %)  in v prometu (5,0 %).

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2018 kar 82,8 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in iz industrijskih procesov. Sledi metan (11,1 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,3 %), ki prav tako nastaja večinoma v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (1,9 %).

V Sloveniji so v letu 2018 gozdovi prekrivali več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva pa so se zaradi poškodb ob ujmah (žled, vetrolomi) in povečane sanitarne sečnje zaradi gradacije podlubnikov, po letu 2014 močno znižali in v letu 2018 ta sektor prvič ni predstavljal ponora, saj so bili izpusti 234 Gg CO2 ekv..

Za doseganje ciljev EU do leta 2020 je pomembna delitev na izpuste, ki so vključeni v ETS in na tiste izven ETS. Izpusti znotraj ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se bodo zniževali zaradi zmanjševanja razpoložljivih emisijskih kuponov, ki bodo vsako leto na razpolago na dražbah. V letu 2018 so se izpusti iz teh naprav v Sloveniji sicer nekoliko zvišali, in sicer za 2,0 % glede na predhodno leto.

Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Ti izpusti ne smejo preseči dodeljenih količin izpustov iz Odločbe št. 406/2009 in Sklepa št. 634/2013. Za Slovenijo je ta omejitev v letu 2018 12.238 Gg CO2 ekv. Slovenski izpusti v tem letu so bili 11.010 Gg CO2 ekv., kar je 10,0 % nižje od najvišjih dovoljenih izpustov za to leto.

Med sektorji izven ETS je najpomembnejši promet, ki je v letu 2018 prispeval 52,9 % vseh izpustov. Znotraj prometnega sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, v letu 2018 več kot 99 %. Izpusti iz prometa so močno naraščali do leta 2008, ko so bili že 39 % višji kot v 2005. Z nastopom gospodarske krize so v letu 2009 močno upadli in nato znova narasli v letih 2011 in 2012. V obdobju 2013–2015 so se izpusti iz prometa ponovno nekoliko zmanjšali, kar je možno pripisati večji okoljski ozaveščenosti ter rabi trajne mobilnosti, vendar pa so predvsem zaradi povečane gospodarske rasti, izpusti v zadnjih treh letih znova porasli in so bili v letu 2018 za 31,9 % višji, kot leta 2005. Naslednji pomembni vir je kmetijstvo, ki je prispevalo 15,6 % izpustov. V letu 2018 so bili izpusti iz tega sektorja enaki kot v prejšnjem letu , v primerjavi z letom 2005 pa so bili nižji za 0,6 %. Vzrok za nižje izpuste je predvsem intenziviranje živinoreje in s tem zmanjšanje števila glav živine ter boljše ravnanje z gnojem v prašičereji.

Z 11,9 % deležem so izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialno-institucionalnem sektorju tretji najpomembnejši vir izven ETS. Ti izpusti so bili v letu 2018 za 8,3 % nižji kot leto poprej in kar za 46,4 % nižji kot leta 2005. Na to zmanjšanje v zadnjih letih precej vplivajo bolj mile zime, pa tudi izboljšana izolacija stavb in povečana raba lesa za ogrevanje, saj se izpusti CO2 iz biomase ne upoštevajo.

Vsi ostali viri, ki še prispevajo k izpustom izven ETS so: preostala raba goriv v industriji (6,7 %), ravnanje z odpadki (4,0 %), preostali procesni izpusti (4,1 %) ter drugo (ubežne emisije, preostanek energetike …) (4,7 %).

Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola je trajalo od leta 2008 do 2012. Z letom 2013 se je začelo drugo obdobje, ki se bo končalo leta 2020. Kjotski protokol trenutno pokriva manj kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro rastočih gospodarstvih držav v razvoju in brez njihovega sodelovanja ni mogoče zaustaviti globalnega segrevanja

V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni, pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v nizkoogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje povprečne temperature za največ 2 oC glede na predindustrijsko dobo. Dogovor je stopil v veljavo 4. novembra 2016 in bo omejeval izpuste po letu 2020.

Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, pa je ambiciozno začrtana, in velja za vse države članice EU. Sprejeti cilji so naslednji:

EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 %,

povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 % v končni rabi energije,

doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,

in za 20 % povečati učinkovitost rabe energije.

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola in za 20 % znižanje izpustov TGP je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2013–2020. Poleg omenjenih dokumentov v podporo zmanjšanju izpustov TGP razpolagamo tudi z Nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016 (Vlada RS, 2008) ter Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 (Vlada, 2010). Na nivoju EU obstaja tudi Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (Evropska Komisija, 2011).


Cilji in pravna podlaga

Odločba št, 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjoto protokol (9, 9, 2013), Izvedbeni Sklep Komisije št, 634/2013/ES o prilagoditvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov oz, vir: Evidence izpustov toplogrednih plinov. Arhiv TGP. Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: april 2020
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih toplogrednih plinov so predstavljeni za obdobje 1986–2018.,  Osvežujejo se letno. Zadnji podatki se nanašajo na obdobje izpred dveh let in so na voljo v mesecu aprilu tekočega leta, Podatke izražamo v kilotonah ekv, CO2 in sicer z ali brez upoštevanja izpustov iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Za doseganje ciljev EU do leta 2020 ponorov iz LULUCF ne bo možno uveljavljati.
Metodologija obravnavanja podatkov: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni preko Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki povezani z emisijskim trgovanjem in z ravnanjem z odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj, kadar je to potrebno.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 2006), pri čemer so bili, glede na pomen vira in razpoložljive podatke uporabljeni različni nivoji zahtevnosti (Tier). Za oceno izpustov iz porabe goriv, so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Z vključevanjem večjih naprav v sistem emisijskega trgovanja (ETS) pa se od leta 2005 za napravo značilni CO2 emisijski faktorji določajo tudi za druga goriva, predvsem različne vrste premoga, petrolkoks in odpadke. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert 4. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in cementarni. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih, Vključene so tudi ocene izpustov CH4 iz zaprtih in opuščenih premogovnikov. Nova IPCC metodologija je omogočila, da določamo ubežne emisije iz transporta in distribucije zemeljskega plina iz prodanega goriva z uporabo privzetih emisijskih faktorjev. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev, medtem, ko se izpusti zaradi uporabe proizvodov izračunavajo iz statističnih podatkov in podatkov iz baze F-plinov, V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu, Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. V skladu z novo metodologijo določamo tudi izpuste, ki nastajajo pri kompostiranju in sežigu odpadkov. Izpusti metana iz odpadnih vod so bili določeni z uporabo podatkov o stopnjah čiščenja, pri določanju izpustov N2O pa smo upoštevali podatke o porabi beljakovin v prehrani ljudi.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah,,Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje.  Uredba št, 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št, 280/2004/ES.

Slabost: Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov brez rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva je bila v izhodiščnem letu 1986 6,4 %, v letu 2018 pa 5,8 %.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije TGP so na voljo. Scenariji TGP so del Operativnega programa za zmanjšanje emisij TGP.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz, vir: Evropska agencija za okolje.

Skrbnik podatkov: EEA
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2020
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2017-2018.

Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo v skladu z IPCC metodologijo, zato so podatki med državami primerljivi. 

- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni in preverjeni v evropskem merilu
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi, podatkovni nizi se letno popravljajo za nazaj.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije TGP za EU niso na voljo.  
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Viri in literatura

  1. Agencija Republike Slovenije za okolje: Register emisijskih kuponov, Poročila o izpolnitvi obveznosti, (28. 3. 2019).
  2. CDIAC (2013a); Index of monthly data
  3. CDIAC (2013b);Index of monthly data
  4. EEA, 2014: The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2012 and inventory report 2014 (25. 8. 2014).
  5. IPCC (2007); Climate Change 2007: The Physical Science Basis,  (eds,) Solomon S, Qin D, Manning M, Chen Z, Marquis M, Averyt K, Tignor MMB & Miller HL,, Working Group 1 Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC), Technical Summary and Chapter 10 (Global Climate Projections).
  6. IPCC (2013); Climate Change 2013: The Physical Science Basis, Working Group 1 Contribution to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC), Technical Summary and Chapter 2.
  7. Izvedbeni Sklep Komisije št, 634/2013/ES o prilagoditvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta
  8. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012: Nacionalni energetski program, (9, 9, 2013),
  9. Uredba št, 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št, 280/2004/ES (29, 8, 2014).
  10. Odločba št, 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, (9, 9, 2013),
  11. Operativni program za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2013-2020, (9. 8. 2017).
  12. Vlada RS, 2008: Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.
  13. Vlada RS, 2010: Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.
  14.  WMO (2002) Scientific Assessment of Ozone Depletion: Global Ozone Research and Monitoring Project–Report No, 47, World Meteorological Organization), Geneva, Switzerland.

Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER