Izpusti težkih kovin | Okoljski kazalci

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanem nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Definicija

Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov kovin (svinec, kadmij, živo srebro) v zrak v obdobju 1990-2016 v Sloveniji in gibanje izpustov po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste težkih kovin v državah Evropske unije za leto 2016.

Kovine so onesnaževala, ki so obstojna v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov manjšim koncentracijam kovin lahko izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, potencialno škodljivim koncentracijam. Že izpostavljenost nizkim koncentracijam kovin je lahko vzrok za razvoj rakastih obolenj, za zaostalost v razvoju in poškodbe ledvic ter celo za smrt v primeru izpostavljenosti zelo visokim koncentracijam. Raziskuje se predvsem potencialna vloga kovin pri karcinogenih, imunskih in reproduktivnih učinkih ter učinkih v človekovem razvoju. Kovine niso omejene na določeno geografsko območje in jih ni mogoče učinkovito nadzorovati na lokalni ravni. Lahko se prenašajo po zraku na velike razdalje po celotni zemeljski obli.

Grafi

Slika ZR12-1: Gibanje izpustov težkih kovin v Sloveniji, 1990- 2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2018

Prikaži podatke


	Svinec (Pb) [indeks (1990=100)]	Kadmij (Cd) [indeks (1990=100)]	Živo srebro (Hg) [indeks (1990=100)]
1990	100	100	100
1991	87,64	81,56	92,30
1992	85,30	84,35	91,58
1993	89,93	76,66	84,76
1994	89,69	71,41	81,24
1995	56,03	71,95	69,28
1996	22,24	69,65	63,58
1997	19,26	76,05	69,53
1998	14,79	80,34	73,49
1999	12,62	74,90	65,91
2000	10,55	79,82	64,83
2001	5,89	83,58	60,98
2002	2,72	87,83	69,37
2003	2,71	91,19	66,94
2004	2,60	92,99	61,22
2005	2,62	95,56	62,63
2006	2,64	97,50	57,33
2007	2,65	101,20	59,06
2008	2,75	102,27	59,16
2009	2,36	89,62	51,61
2010	2,46	96,84	61,29
2011	2,49	92,39	61,54
2012	2,34	81,12	58,96
2013	2,20	82,12	57,68
2014	2,03	72,84	50,78
2015	2,02	76,66	50,00
2016	2,05	79,13	51,80

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-2: Izpusti svinca (Pb) po kategorijah virov v Sloveniji, 1990-2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2018

Opomba:

Ostali promet: železnice, letalstvo, mehanizacija in delovni stroji v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji in gradbeništvu, prenos zemeljskega plina

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Cestni promet [t]	Ostali promet [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]	Odpadki [t]	Kmetijstvo [t]
1990	0,84	0,87	313,06	24,00	1,15	3,22	0,00
1991	0,76	0,77	281,41	14,47	1,37	1,96	0,00	0
1992	0,85	0,61	277,54	10,47	1,16	2,08	0,00	0
1993	0,81	0,51	297,29	7,10	1,01	1,86	0,00	0
1994	0,79	0,42	297,27	7,05	0,83	1,39	0,01	0
1995	0,81	0,48	185,64	3,22	0,75	1,37	0,00	0
1996	0,74	0,45	72,23	0,98	0,74	1,17	0,00	0
1997	0,82	0,40	62,11	0,78	0,64	1,32	0,01	0
1998	0,86	0,50	46,55	0,80	0,61	1,39	0,01	0
1999	0,76	0,44	39,42	0,55	0,62	1,50	0,01	0
2000	0,79	0,39	32,44	0,31	0,56	1,71	0,01
2001	0,86	0,50	16,52	0,04	0,55	1,71	0,02
2002	0,91	0,65	5,43	0,00	0,56	1,76	0,03
2003	0,86	0,61	5,33	0,00	0,58	1,89	0,04
2004	0,89	0,63	4,85	0,00	0,58	1,96	0,01
2005	0,89	0,66	4,81	0,00	0,58	2,03	0,01
2006	0,91	0,64	4,71	0,00	0,59	2,19	0,01
2007	0,93	0,62	4,65	0,00	0,58	2,28	0,01	0
2008	0,94	0,65	4,93	0,00	0,62	2,29	0,01
2009	0,88	0,48	4,50	0,00	0,64	1,58	0,02
2010	0,90	0,47	4,31	0,00	0,64	2,07	0,05
2011	0,91	0,46	4,37	0,00	0,63	2,13	0,05
2012	0,87	0,42	4,10	0,00	0,60	1,98	0,04
2013	0,84	0,43	3,68	0,00	0,62	1,95	0,04
2014	0,65	0,46	3,44	0,00	0,49	1,91	0,03
2015	0,68	0,41	3,36	0,00	0,55	1,91	0,03
2016	0,73	0,39	3,36	0,00	0,58	1,94	0,03

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-3: Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2018

Opomba:

Dostop do podatkovne baze o izpustih v zrak na ravni EU: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/dashboards/air-pollutant-emissions-data-viewer-2

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Latvija [indeks (1990 = 100)]	Romunija [indeks (1990 = 100)]	Slovaška [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	Španija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	82,13	90,83	53,79	71,23	101,05	79,81	83,46	91,56	62,24
1992	56,89	92,50	56,15	56,49	110,72	82,03	76,43	60,46	46,33
1993	39,93	79,46	72,65	54,17	111,11	73,68	44,74	49,98	46,18
1994	27,87	61,94	73,66	59,39	116,55	77,87	19,63	59,79	50,94
1995	7,96	73,65	83,05	61,12	115,34	75,19	19,40	41,81	50,45
1996	7,72	76,65	81,69	51,28	115,59	73,10	18,47	32,36	35,00
1997	7,18	82,45	60,89	51,51	115,66	68,21	16,95	23,04	23,65
1998	6,59	53,07	71,93	52,32	114,83	60,96	18,56	20,26	27,28
1999	6,65	57,97	69,41	53,05	113,72	58,47	23,65	19,50	25,40
2000	6,26	41,41	62,15	51,39	114,55	31,28	14,36	17,96	22,30
2001	6,05	32,34	57,41	45,13	110,28	13,75	13,85	18,01	21,95
2002	6,40	32,48	48,58	29,29	107,05	13,36	13,20	17,68	21,70
2003	6,44	31,32	56,82	13,96	106,82	13,47	13,84	18,71	17,48
2004	6,37	34,89	31,18	11,82	78,74	12,56	15,51	17,90	18,12
2005	6,61	28,87	27,52	10,31	66,64	12,41	12,73	17,34	14,37
2006	6,87	28,25	27,19	1,89	66,35	12,87	11,77	15,64	16,63
2007	7,14	24,06	24,98	1,82	68,93	12,52	10,00	19,70	14,65
2008	7,22	27,89	40,13	1,72	71,02	10,47	10,01	17,18	13,34
2009	6,14	11,59	16,63	1,61	69,94	8,23	9,42	13,84	11,30
2010	7,22	15,18	13,75	1,51	71,21	8,37	9,16	19,04	13,67
2011	7,39	11,05	14,81	1,47	69,25	7,31	9,00	18,79	12,93
2012	7,37	10,91	15,19	1,35	63,52	7,17	8,50	16,59	10,99
2013	7,84	9,73	15,82	1,56	58,09	7,53	8,64	19,26	10,75
2014	7,35	8,85	17,89	1,47	57,58	7,65	8,21	17,76	11,15
2015	7,10	11,39	16,54	1,47	59,78	6,63	8,45	13,82	9,84
2016	7,18	10,58	15,14	1,47	62,36	5,63	8,51	15,78	10,51

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-4: Izpusti kadmija (Cd) po kategorijah virov v Sloveniji, 1990-2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2018

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Cestni promet [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]	Odpadki [t]	Skupaj [t]
1990	0,10	0,06	0,01	0,21	0,37	0,00	0,76
1991	0,09	0,05	0,01	0,22	0,25	0,00	0,62
1992	0,10	0,05	0,01	0,21	0,26	0,00	0,64
1993	0,10	0,04	0,01	0,21	0,21	0,00	0,58
1994	0,10	0,04	0,01	0,21	0,18	0,00	0,54
1995	0,10	0,04	0,01	0,21	0,18	0,00	0,55
1996	0,09	0,05	0,02	0,20	0,16	0,00	0,53
1997	0,10	0,05	0,02	0,20	0,20	0,00	0,58
1998	0,10	0,06	0,01	0,20	0,23	0,00	0,61
1999	0,09	0,02	0,01	0,20	0,24	0,00	0,57
2000	0,10	0,02	0,01	0,20	0,27	0,00	0,61
2001	0,10	0,05	0,01	0,20	0,26	0,00	0,63
2002	0,11	0,05	0,01	0,21	0,27	0,00	0,67
2003	0,10	0,07	0,01	0,22	0,28	0,01	0,69
2004	0,11	0,07	0,01	0,23	0,27	0,00	0,71
2005	0,11	0,08	0,02	0,24	0,28	0,00	0,72
2006	0,11	0,07	0,02	0,25	0,29	0,00	0,74
2007	0,11	0,06	0,02	0,26	0,32	0,00	0,77
2008	0,11	0,06	0,02	0,26	0,32	0,00	0,78
2009	0,10	0,05	0,02	0,27	0,23	0,00	0,68
2010	0,11	0,06	0,02	0,28	0,27	0,01	0,73
2011	0,11	0,05	0,02	0,28	0,24	0,01	0,70
2012	0,10	0,04	0,02	0,27	0,17	0,01	0,62
2013	0,10	0,05	0,02	0,28	0,17	0,01	0,62
2014	0,08	0,06	0,02	0,23	0,16	0,00	0,55
2015	0,08	0,06	0,02	0,25	0,16	0,00	0,58
2016	0,09	0,06	0,02	0,26	0,17	0,00	0,60

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-5: Izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2018

Opomba:

Dostop do baze podatkov o izpustih v zrak na ravni EU: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/dashboards/air-pollutant-emissio...

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Litva [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Romunija [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	95,64	90,41	97,68	106,57	110,75	100,67	81,56	92,66
1992	79,44	73,32	92,21	77,33	120,37	101,28	84,35	88,49
1993	73,02	76,76	95,39	93,94	130,75	101,96	76,66	81,54
1994	66,90	66,19	91,80	91,84	140,68	102,99	71,41	78,73
1995	61,26	72,13	90,40	93,55	152,18	103,76	71,95	79,17
1996	62,26	77,32	88,91	99,28	159,60	104,74	69,65	76,90
1997	60,49	74,23	87,38	99,35	172,62	105,87	76,05	75,19
1998	56,66	76,18	85,53	131,62	181,36	106,69	80,34	70,11
1999	59,03	76,02	82,90	106,06	193,11	107,25	74,90	66,72
2000	57,48	72,47	97,94	109,69	196,93	108,95	79,82	60,94
2001	59,35	79,97	102,88	117,03	220,30	98,51	83,58	56,45
2002	60,34	78,62	82,50	122,22	216,03	99,91	87,83	53,57
2003	63,63	88,30	86,63	123,80	235,19	116,71	91,19	51,07
2004	63,48	86,50	76,97	129,20	235,25	123,80	92,99	49,57
2005	66,12	90,66	68,91	112,89	2,97	127,13	95,56	46,90
2006	67,64	87,28	72,58	108,53	3,01	127,29	97,50	45,34
2007	68,94	80,18	73,23	106,82	3,10	126,03	101,20	42,15
2008	69,46	78,77	71,88	111,01	3,16	131,73	102,27	41,04
2009	64,22	79,64	80,00	109,25	2,90	112,09	89,62	35,20
2010	71,06	82,93	86,11	106,42	3,03	117,27	96,84	37,94
2011	71,14	78,50	93,52	102,51	2,42	113,44	92,39	36,08
2012	72,15	76,89	96,07	103,16	2,43	111,18	81,12	35,10
2013	75,41	74,96	96,48	97,72	3,13	102,04	82,12	34,67
2014	70,99	69,48	85,89	93,23	2,53	101,69	72,84	35,00
2015	72,06	75,12	88,94	91,27	1,37	100,56	76,66	34,60
2016	71,96	71,48	88,69	89,36	2,47	102,99	79,13	35,30

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-6: Izpusti živega srebra (Hg) po kategorijah virov v Sloveniji, 1990-2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2018

Opomba:

Ostali promet: železnice, letalstvo, mehanizacija in delovni stroji v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji in gradbeništvu, prenos zemeljskega plina

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]	Odpadki [t]	Kmetijstvo [t]
1990	0,16	0,06	0,04	0,05	0,01
1991	0,14	0,06	0,05	0,04	0,01	0
1992	0,16	0,05	0,04	0,04	0,01	0
1993	0,16	0,04	0,04	0,03	0,01	0
1994	0,15	0,04	0,03	0,04	0,02	0
1995	0,12	0,04	0,02	0,04	0,01	0
1996	0,11	0,04	0,02	0,03	0,01	0
1997	0,12	0,03	0,02	0,03	0,02	0
1998	0,13	0,04	0,02	0,03	0,02	0
1999	0,11	0,04	0,02	0,03	0,02	0
2000	0,11	0,03	0,02	0,04	0,02	0
2001	0,08	0,04	0,01	0,04	0,03	0
2002	0,09	0,05	0,01	0,04	0,04	0
2003	0,08	0,04	0,02	0,04	0,04	0
2004	0,08	0,04	0,01	0,04	0,02	0
2005	0,08	0,05	0,01	0,04	0,02	0
2006	0,06	0,05	0,01	0,05	0,02	0
2007	0,06	0,05	0,01	0,05	0,03	0
2008	0,06	0,05	0,01	0,05	0,03	0
2009	0,05	0,04	0,02	0,04	0,03	0
2010	0,05	0,04	0,02	0,05	0,05	0
2011	0,05	0,03	0,01	0,05	0,05	0
2012	0,05	0,03	0,01	0,05	0,05	0
2013	0,05	0,03	0,01	0,05	0,05	0
2014	0,04	0,03	0,01	0,05	0,04	0
2015	0,04	0,03	0,01	0,05	0,03	0
2016	0,04	0,03	0,01	0,05	0,04	0

Izvozi podatke tabele

Slika ZR12-7: Izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2018

Opomba:

Dostop do podatkovne baze o izpustih v zrak na ravni EU: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/dashboards/air-pollutant-emissio...

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Romunija [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	95,12	96,32	98,71	97,45	106,66	103,92	92,30	93,90
1992	76,92	98,38	90,10	96,37	112,62	107,79	91,58	86,96
1993	65,28	30,28	91,40	94,12	119,04	115,81	84,76	73,73
1994	55,39	27,64	89,13	91,44	125,20	123,27	81,24	70,47
1995	56,39	27,25	78,32	93,70	132,31	129,72	69,28	68,36
1996	54,57	26,46	76,52	92,05	136,91	138,38	63,58	64,99
1997	53,27	30,54	74,20	94,18	144,97	146,50	69,53	60,78
1998	44,72	32,35	71,95	93,38	150,38	151,73	73,49	57,68
1999	43,92	34,56	71,46	90,03	157,66	159,57	65,91	53,35
2000	42,04	43,45	70,29	94,81	160,03	171,56	64,83	51,79
2001	45,07	43,83	70,53	94,50	174,46	175,68	60,98	49,08
2002	43,56	47,68	66,01	94,37	136,49	182,77	69,37	47,89
2003	45,41	50,08	63,88	98,47	148,32	206,43	66,94	46,30
2004	43,84	50,57	61,63	83,92	148,33	200,08	61,22	43,94
2005	45,45	52,37	52,08	80,97	2,48	213,06	62,63	43,42
2006	46,59	50,14	48,64	85,11	2,51	220,19	57,33	42,24
2007	46,52	52,95	42,84	83,13	2,55	210,70	59,06	40,31
2008	47,09	50,71	46,02	80,44	2,43	206,38	59,16	39,18
2009	41,77	45,31	39,66	64,46	2,27	158,41	51,61	32,92
2010	46,35	47,44	44,75	66,92	2,31	164,74	61,29	34,42
2011	46,43	45,58	41,82	65,79	2,40	175,16	61,54	33,30
2012	47,04	43,20	37,23	72,15	2,58	153,73	58,96	32,58
2013	50,08	43,09	32,02	63,76	2,21	136,03	57,68	31,21
2014	47,32	42,91	32,54	68,51	2,11	137,14	50,78	31,15
2015	46,52	42,20	33,31	60,94	1,36	141,81	50,00	30,06
2016	43,93	42,85	37,13	58,54	1,09	137,82	51,80	29,03

Izvozi podatke tabele

Cilji

zmanjšanje skupnih letnih izpustov kadmija, svinca in živega srebra v zrak pod mejno raven iz leta 1990 (Protokol o težkih kovinah),
uporaba ukrepov nadzora nad proizvodnjo in trgovanjem s kovinami.

Komentar

Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji so leta 2016 znašali 7 t. Glede na leto 1990 so se izpusti svinca v Sloveniji zmanjšali kar za 98 %, najbolj na račun vpeljave neosvinčenega bencina. Največji upad izpustov je bil zabeležen leta 1995, ko je prišla v veljavo Direktiva o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva v zvezi z vsebnostjo žvepla, svinca in benzena. Osvinčeno gorivo je bilo umaknjeno iz prodaje julija 2001. Glavne vire izpustov svinca so leta 2016 predstavljali cestni promet in industrijski procesi ter raba topil. Izpusti svinca v EU-28 so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 93 %. Največji upad je v tem obdobju zabeležila Madžarska, izpusti so se v obdobju 1990-2016 povečali edino na Malti in v Romuniji. Leta 2016 je najvišje izpuste svinca v EU-28 beležila Poljska, najmanj pa Luksemburg.

Izpusti kadmija (Cd) so leta 2016 v Sloveniji znašali 0,6 t. V obdobju 1990-2016 so se izpusti zmanjšali za 21 %. Mala kurišča so bila leta 2016 glavni vir izpustov kadmija v ozračje. Izpusti kadmija iz industrije so v devetdesetih upadli zaradi boljših tehnologij za zmanjševanje izpustov pri čiščenju odpadnih voda, v sežigalnicah, pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi zaprtja starejših in neekonomičnih industrijskih objektov. Izpusti kadmija v EU-28 so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 65 %. Leta 2016 je najvišje izpuste kadmija v EU-28 beležila Poljska, najmanj pa Malta. Največje zmanjšanje je dosegla Malta. Porast izpustov je beležila le Romunija.

Izpusti živega srebra (Hg) v zrak v Sloveniji so leta 2016 znašali 0,17 t. V obdobju 1990-2016 so v Sloveniji upadli za 48 %. Glavni vir Hg so bili v letu 2016 industrijski procesi in raba topil. Izpusti Hg v EU-28 so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 71 %, največje zmanjšanje je dosegla Malta. Porast izpustov je beležila le Romunija. Največje izpuste Hg v EU-28 je leta 2016 prispevala Poljska, najnižje pa Malta. Upad izpustov živega srebra v zrak v EU lahko pripišemo izboljšanemu nadzoru nad živosrebrnimi celicami v industrijskih procesih ter zaradi upada rabe premoga in zamenjave z drugimi gorivi.

Za zmanjšanje izpustov kovin v Sloveniji je pomembna naslednja zakonodaja:

Program za opustitev uporabe osvinčenega bencina v Sloveniji (september 1998),
Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji (februar 2004),
Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi (maj 2004).

Zakon o varstvu okolja zahteva, da morajo vsi večji nepremični viri izpustov zaprositi za integrirano okoljsko dovoljenje. To velja tako za obstoječe in nove naprave, kar je urejeno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Za obstoječe industrijske obrate so dovoljenja v pripravi in temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah.

Zakonodaja s področja kovin na ravni Evropske unije zajema Protokol o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), ki zajema tri ključne škodljive snovi: kadmij, živo srebro in svinec. Direktiva o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaženja (IPPC), z namenom zmanjšanja izpustov (težkih) kovin in organskih onesnaževal iz industrijske proizvodnje, definira obveznosti za obratovalna dovoljenja, vpeljuje ciljne vrednosti oz. merila uspešnosti za energetsko učinkovitost in zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij tako v novih kot tudi v obstoječih napravah.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Protokolu o težkih kovinah, ki je del Konvencije iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (2001/379/ES)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 25. julij 2018

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.
Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste težkih kovin v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Cestni promet, Ostali promet, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Industrijski procesi in raba topil, Ubežni izpusti, Odpadki in Kmetijstvo.

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention)

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija (European Environment Agency – EEA)

Datum zajema podatkov za kazalec: 8. november 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec je osnovan na uradnem poročanju organu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo/ Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (UNECE/EMEP) glede na Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Uporabljena je EMEP/EEA metodologija.

Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu so uporabljeni indeksi z izhodiščnim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook.

Geografska pokritost: EU-28 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca:

Prednost: podatki so preračunani po enotni metodologiji EMEP/EEA in zato medsebojno primerljivi.

Slabosti: Ocene izpustov svinca so od leta 1990 zaradi največjega vira temeljile na meritvah koncentracij svinca v gorivih, ki so bile strogo nadzorovane, dokler goriv niso postopoma odpravili v poznih devetdesetih letih. Te ocene so zanesljive, manj zanesljive so ocene v zadnjih letih, saj je raven izpustov dosti nižja in je pridobljena iz manjšega števila virov. Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.