KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 78 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 97 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 48 %, izpusti amonijaka pa za 17 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2016 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja v obdobju 1990–2016. Med snovi, ki povzročajo zakisovanje prištevamo žveplove okside (SOx), dušikove okside (NOx) in amonijak (NH3). Dušikovi oksidi in amonijak prispevajo tudi k evtrofikaciji. Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so izraženi kot vsota izpustov vseh treh onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji zakisovanja. Izpusti so podani v ekvivalentu zakisovanja.


Grafi

Slika ZR09-1: Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, Slovenija, 1990-2016
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2018

Prikaži podatke

Indeks (1990=100)

SOx

NOx

NH3

zakisovalne snovi - skupaj indeks

1990

100

100

100

100

1991

92,71

91,87

94,71

92,85

1992

96,26

93,02

96,28

95,71

1993

94,73

97,99

89,78

94,59

1994

91,52

102,08

89,35

93,02

1995

61,67

100,61

89,45

72,30

1996

57,45

104,26

88,15

69,84

1997

59,20

102,55

88,54

70,80

1998

54,62

92,93

89,15

66,10

1999

47,73

83,69

88,30

59,67

2000

46,52

83,01

92,31

59,29

2001

31,38

82,83

91,74

48,79

2002

31,19

82,09

96,10

49,15

2003

29,76

78,51

90,70

46,79

2004

25,00

76,15

84,41

42,22

2005

19,95

77,84

86,25

39,31

2006

8,54

78,35

86,56

31,61

2007

7,82

76,04

89,26

31,10

2008

7,29

81,67

84,93

31,09

2009

6,04

70,49

86,35

28,51

2010

5,36

68,55

84,66

27,48

2011

6,62

67,46

81,65

27,72

2012

5,84

65,31

80,07

26,59

2013

6,93

62,59

79,41

26,78

2014

5,02

55,94

79,99

24,41

2015

2,82

50,29

81,71

22,18

2016

2,51

51,51

83,22

22,39

cilj po 2010

13,44

66,55

83,97

32,77

Slika ZR09-2: Struktura izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, po snoveh, Slovenija, 2016
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2018

Prikaži podatke

SOx (%)

NOx (%)

NH3 (%)

2016

7,70

39,43

52,87

Slika ZR09-3: Struktura izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, po sektorjih, Slovenija, 2016
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2018

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote

Raba goriv v industriji

Cestni promet

Ostali promet

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju

Ubežni izpusti

Industrijski procesi in raba topil

Kmetijstvo

Odpadki

skupaj

6,97

5,39

20,68

4,37

8,43

0,00

2,57

51,49

0,10

SOx

34,95

20,35

0,57

0,52

12,21

0,00

31,35

0

0,05

NOx

10,84

8,61

50,13

10,99

9,40

0,00

0,29

9,69

0,06

NH3

0

0,81

1,65

0,00

7,16

0

0,07

90,18

0,13

Slika ZR09-4: Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, EU-28 države, 2016 [ v kg/prebivalca]
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija; Eurostat, 2018

Prikaži podatke

izpusti na prebivalca

Irska

2,04

Estonija

1,76

Luksemburg

1,43

Ciper

1,36

Poljska

1,31

Litva

1,29

Danska

1,26

Bolgarija

1,26

Španija

1,13

Grčija

1,09

Češka

1,08

Finska

1,07

Slovenija

0,99

Latvija

0,93

Nemčija

0,93

EU-28

0,92

Romunija

0,91

Francija

0,89

Avstrija

0,89

Hrvaška

0,88

Madžarska

0,86

Belgija

0,84

Nizozemska

0,81

Portugalska

0,80

Slovaška

0,75

Italija

0,70

Švedska

0,66

Združeno kraljestvo

0,65

Malta

0,46


Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 % in amonijaka za 1% po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


Skupni izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje (SOx, NOx in NH3) so bili leta 2016 v Sloveniji manjši za 78 odstotkov glede na leto 1990, predvsem zaradi nižjih izpustov žveplovega dioksida. Žveplovi oksidi nastajajo pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo.Ti so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 97 odstotkov. Zmanjšanje je predvsem posledica namestitve razžvepljevalnih naprav v Termoelektrarnah Šoštanj in Trbovlje, uporabe uvoženega premoga z nizko vsebnostjo žvepla v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana, uvajanja tekočih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter nadomeščanja tekočih in trdnih goriv v industriji z zemeljskim plinom. V zadnjem času se zmanjšujejo tudi izpusti iz sektorja industrijski procesi, ki so posledica izvrševanja Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPCC Uredba). Največji vir izpustov žveplovih oksidov je po podatkih za leto 2016 predstavljal sektor oskrbe z energijo. Proizvodnja električne energije in toplote je k skupnim državnim izpustom žveplovih oksidov prispevala 35 %. Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili leta 2016 za 81 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Žveplovi oksidi so v izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo predstavljali 8 %.

Največji delež v izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo je leta 2016 predstavljal amonijak. Delež amonijaka je v skupnih izpustih predstavljal 53 %. Glavni vir amonijaka je kmetijstvo, prispeva kar 90 % k skupnim državnim izpustom amonijaka. Izpusti amonijaka so bili v letu 2016 glede na leto 1990 nižji za 17 %. Znižanje izpustov je predvsem posledica manjšega števila glav živine. Izpusti amonijaka so bili leta 2016 za 8 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje.

Delež izpustov dušikovih oksidov je v skupnih izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo v letu 2016 predstavljal 39 %. Glavni vir izpustov dušikovih oksidov je v letu 2016 predstavljal cestni promet (50 %), sledita oskrba z energijo in ostali promet (11 %). Glede na leto 1990 so se izpusti NOx zmanjšali za 48 %, najbolj v prometu zaradi strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, izvajanja ukrepov v termoelektrarnah in toplarnah, pa tudi zaradi zamenjave goriv in izboljšanja procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2016 za 17 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Izpusti dušikovih oksidov niso odvisni le od vsebnosti dušika v gorivu, temveč nastajajo predvsem po reakciji dušika in kisika v zraku med zgorevanjem pri visokih temperaturah.

Slovenija je v letu 2016 z vrednostjo 1,0 kg izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo na prebivalca presegala povprečje EU-28. V skupini držav EU-28 se je v letu 2016 Slovenija uvrščala na 13. mesto. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2016 zabeleženi na Irskem (2,0 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (0,5 kg/prebivalca).

Za doseganje ciljnih vrednosti so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) ter spodbujanje dobre kmetijske prakse.

Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje škodujejo zdravju ljudi ter povzročajo škodo na vodnih ekosistemih, gozdovih, pridelkih ter zgradbah, predvsem zaradi pospeševanja rjavenja (korozije). Negativni učinki zakisovanja so odvisni od potenciala zakisovanja za posamezno onesnaževalo in lastnosti posameznih ekosistemov in materialov. Najmočnejši zakisovalni učinek ima amonijak, ki prispeva tudi k učinku evtrofikacije. Prekomerno kopičenje hranilnih snovi v vodah (evtrofikacija) lahko povzroči zmanjšanje in spremembo bioraznovrstnosti.

Izpusti NOx prispevajo tudi k nastanku prizemnega ozona, ki nastaja pri zapletenih foto-kemičnih reakcijah v spodnjih plasteh atmosfere ob povečanem sončnem sevanju, predvsem v poletnih mesecih in pri ljudeh povzroča bolezni dihal.

Izpusti NOx, SOx in NH3 poleg zakisovanja in evtrofikacije povzročajo tudi nastanek prašnih delcev, ki vplivajo na večjo pogostost bolezni dihal. NOx, SOx in NH3 imenujemo tudi sekundarni trdni delci oziroma predhodniki trdnih delcev PM10, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.


Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka.
Izvorna baza podatkov: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 21. avgust 2018
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z letnimi revizijami poročil.
Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Relativni prispevek posamezne snovi k zakisovanju okolja je odvisen od potenciala zakisovanja. Ta je ocenjen s kislinskim ekvivalentom (»Acid equivalent« - ekvivalent zakisovanja). Uteži (faktorji zakisovanja) so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: SO2 – 0,03125; NOx – 0,02174; NH3 – 0,05882. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Informacije o kakovosti:
- Prednosti: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirata Evropska komisija in Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja z revizijami poročil.
- Zanesljivost: Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. Zanesljivost podatkov izpustov onesnaževal zunanjega zraka se med snovmi močno razlikuje. Največja je zanesljivost podatkov za izpuste SO2, saj so izpusti neposredno povezani z vsebnostjo žvepla v gorivu.
-Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
-Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

 

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Izpusti: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija; Prebivalci: Eurostat database, 2018.
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija, Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. avgust 2018
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR09-4 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki o izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in evrtofikacijo, so zbrani za leto 2016 iz baze podatkov Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2016, ki jih zbira Evropska okoljska agencija (EEA). Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Podatki za graf ZR09-4 so izračunani kot kvocient izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov so uporabljeni enaki faktorji za potencial zakisovanja kot so navedeni zgoraj.
Geografska pokritost: Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo in jih države EU-28 poročajo Evropski komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Izvorna baza podatkov
EMEP database (CEIP), Eurostat
Drugi viri in literatura