KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Kmetijstvo je v letu 2009 prispevalo 96,7 % skupnih izpustov amoniaka. Od leta 1990 do 2010 so se izpusti amoniaka v Sloveniji zmanjšali za 16,1 %. V zadnjih letih se izpusti amoniaka v Sloveniji gibljejo približno 15 % pod mejo, ki jo določajo sprejete mednarodne obveznosti (20.000 t letno).


Kazalec prikazuje izpuste amoniaka v kmetijstvu. Prikazani so glavni viri izpustov in spremembe le-teh med letoma 1990 in 2010 skupaj in po posameznih virih.


Grafi

Slika KM13-1: Prispevek kmetijstva k skupnim izpustom amoniaka v Sloveniji v letu 2009
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2011.

Prikaži podatke
2009
Kmetijstvo t 17091.9
Drugi viri t 590.9
Skupaj t 17682.9
Delež kmetijstva v skupnih izpustih % 96.7
Delež drugih virov v skupnih izpustih % 3.3
Slika KM13-2: Vrste izpustov amoniaka v slovenskem kmetijstvu v letu 2010
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
2010
Izpusti iz hlevov in na paši % 37
Izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil % 10.1
Izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili % 44.8
Izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili % 7.9
Izpusti pri biološki vezavi dušika % 0.2
Slika KM13-3: Zmanjšanje izpustov amoniaka po virih
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
Gnojenje z živ. gn.: govedo Iz hlevov in na paši: govedo Skladiščenje živinskih gnojil: govedo - Gnojenje z živ. gnojili: prašiči Iz hlevov: prašiči Skladiščenje živ. gnojil: prašiči - Iz hlevov: perutnina Gnojenje z živinskimi gnojili: perutnina
1990 t 6473.8 3467.8 1287.8 1214.8 1361.1 1388.9 2247.3 797.3
2010 t 5649.3 3868.2 1115.2 1161 861.2 461.8 1083.2 431.4
Sprememba letnih izpustov amoniaka Indeks (1990=100) 87.3 111.5 86.6 95.6 63.3 33.3 48.2 54.1
Delež v skupnih izpustih 2010 % 33.9 23.2 6.7 7 5.2 2.8 6.5 2.6
Skladiščenje živ. gnojil: perutnina - Iz hlevov in na paši: drobnica in konji Gnojenje z živ. gnojili: drobnica in konji Skladiščenje živ. gn.: drobnica in konji - Uporaba mineralnih gnojil Biološka vezava N
1990 t 121.1 89.1 90 20.3 1303.1 16
2010 t 63.9 353.1 232.1 38.4 1318.3 41.5
Sprememba letnih izpustov amoniaka Indeks (1990=100) 52.8 396.5 257.8 189.4 101.2 259.1
Delež v skupnih izpustih 2010 % 0.4 2.1 1.4 0.2 7.9 0.2
Slika KM13-4: Zmanjšanje letnih izpustov amoniaka v Sloveniji in v nekaterih državah EU-15 v obdobju 1990-2009
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011; Evropska agencija za okolje, 2011.

Prikaži podatke
Španija Irska Avstrija Francija Finska Švedska Slovenija Nemčija Portugalska Italija
Letni izpusti amonijaka Indeks (1990=100) 111.5 100.3 97.2 92.8 92 86.1 86 85.2 84.3 80.8
Izpusti amoniaka 1990 t 298.6 105.5 60.8 772.1 35.7 49 19.9 668.1 51.2 457.5
Izpusti amoniaka 2009 t 333.1 105.8 59.1 716.2 32.9 42.2 17.1 569.3 43.1 369.6
Grčija Velika Britanija Danska Belgija Nizozemska
Letni izpusti amonijaka Indeks (1990=100) 79 74.4 63.7 55.1 32.6
Izpusti amoniaka 1990 t 75.9 343.2 116 112.7 334.7
Izpusti amoniaka 2009 t 60 255.4 73.8 62.1 109.2

Cilji

- zmanjšanje izpustov NH3 do ciljne vrednosti 20 tisoč ton.


Amoniak povzroča zdravju ljudi, okolju in kmetijstvu precej škode. Kot sol se prenaša na velike razdalje – nastajajo drobni prašni delci, ki povzročajo bolezni dihal. Prispeva tudi h kislemu dežju in zakisovanju prsti. Z amoniakom se odlaga dušik v naravne ekosisteme in jih spreminja. Amoniak v velikih koncentracijah neposredno škoduje zdravju in počutju ljudi in domačih živali ter je neposredno strupen za rastline. Ne nazadnje pa izgubljamo z amoniakom v ozračje dušik, ki je dragoceno rastlinsko hranilo.

Kmetijstvo prispeva veliko večino vseh izpustov amoniaka. Največ amoniaka se sprosti pri gnojenju z živinskimi gnojili, sledijo izpusti iz hlevov in na paši, izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil in izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili. Veliki izpusti pri gnojenju so med drugim tudi posledica dejstva, da skorajda nimamo strojev za pasovno porazdeljevanje ali zadelovanje gnojevke v tla. Pri gnojenju s temi stroji so izpusti precej manjši kot pri splošno razširjenem pršenju gnojevke. Vključujoč izpuste pri gnojenju z živinskimi gnojili, prispeva od kmetijskih panog največ amoniaka govedoreja (63,8 %), sledi pa ji prašičereja (14,9 %).

Letni izpusti amoniaka so se v kmetijstvu od leta 1990 do leta 2009 zmanjšali od 19.879 na 19.679 ton ali za 16,1 %. Zmanjšanje je podobno kot v državah EU 15. V govedoreji, kot najpomembnejšem posamičnem viru, so se izpusti iz hlevov in na paši nekoliko povečali, izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil in gnojenjem z njimi pa zmanjšali. Zmanjšanje pripisujemo precejšnjemu zmanjšanju črede, rahlo povečanje izpustov iz hlevov pa povečanju deleža proste reje, pri kateri so izpusti večji kot pri tradicionalni vezani reji z ločenim zbiranjem gnoja in gnojnice. K temu, da zmanjšanje izpustov ni v celoti sledilo zmanjšanju črede, je prispevalo tudi povečanje intenzivnosti reje. Za intenzivno rejo je značilno večje izločanje dušika, s tem pa se povečajo tudi izpusti amoniaka. V absolutnem smislu sta k zmanjšanju izpustov največ prispevala perutninarstvo in prašičereja, saj se je število perutnine in prašičev v obravnavanem obdobju precej zmanjšalo. Veliko relativno povečanje izpustov pri konjih in drobnici je v absolutnem smislu nepomembno, saj ti izpusti kljub povečanju predstavljajo le 3,7 % vseh izpustov v kmetijstvu.

K zmanjšanju izpustov amoniaka prispevajo nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda. Predvsem gre za Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki določa največjo dovoljeno obremenitev kmetijske zemlje z živino in omejuje rabo dušikovih gnojil na kmetijskih zemljiščih. K zmanjšanju izpustov prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki jih izvajamo v okviru Programa razvoja podeželja. Za prejemnike plačil z naslova kmetijsko okoljskih ukrepov veljajo za obremenitev kmetijske zemlje z živino strožja merila, kot jih predpisuje zakonodaja.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Göteborški protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje- podpisan decembra 1999, ratificiran aprila 2004) in Direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala v zraku (2001/81/ES) - NEC direktiva oz. Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 24/05, 92/07)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Državne emisijske evidence. Evidence o izpustih amoniaka za namene poročanja Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje (LRTAP Convention – Long-range Transboundary Air Pollution Convention) vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, za namene priprave operativnih programov zmanjšanja emisij polutantov iz NEC direktive pa Kmetijski inštitut Slovenije. Evidence za poročanje LRTAP Convention so izdelane po grobi metodi, za pripravo operativnih programov pa uporabljamo podrobno metodo. V tem podatkovnem listu so za kmetijstvo predstavljeni podatki iz podatkovne zbirke Kmetijskega inštituta Slovenije, za druge vire pa podatki iz podatkovne zbirke Agencije Republike Slovenije za okolje.
Skrbniki podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije, kontaktna oseba: Jože Verbič; Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Bojan Rode
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. januar 2012

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih amoniaka se pripravi enkrat letno. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2011 za leto 2009).

Metodologija obravnavanja podatkov: Ocene izpustov amoniaka v kmetijstvu se izdelujejo na podlagi EMEP/CORINAIR (2002) metodike ob upoštevanju posebnosti slovenskega kmetijstva. Podlaga za ocene so podatki o obsegu reje živine, porabe mineralnih gnojil in gojenju metuljnic (SURS). Pri določitvi emisijskih faktorjev so upoštevane številne strokovne ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve, načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil ter o praksi gnojenja z živinskimi gnojili. Za ocene izločanja dušika pri kravah molznicah se upošteva tudi intenzivnost reje (mlečnost molznic). Metodika je primerljiva z metodiko, ki jo uporabljajo v večini evropskih držav.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov!): Najšibkejši člen pri ocenjevanju izpustov amoniaka je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov!): Podatki so relevantni, saj zajemajo vse glavne vire emisij. Metodika je robustna, rezultati se hitro odzivajo na spremembe v obsegu in načinih kmetijske pridelave in reje živali. Negotovost je razmeroma majhna.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Projekcije so izdelane za 2015 in 2020. Negotovost za projekcije je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: European Union emission inventory report 1990–2009 under the UNECE Convention on Long-range Transboundary Air Pollution (LRTAP) (http://www.eea.europa.eu/publications/eu-emission-inventory-report-1990-...)

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija, The air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention)
Datum zajema podatkov za kazalec: 27. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo enkrat letno iz nacionalnih poročil Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje. Formalnega nadzora nad zagotavljanjem kakovosti podatkov v evidencah EU ni. H kakovosti podatkov prispevajo največ preverjanja, ki jih za poročila posameznih držav izvajata EEA in ETC/ACC (European Environment Agency in European Topic Centre on Air and Climate Change).

Metodologija obravnavanja podatkov: Za ocene izpustov amoniaka v državah EU je priporočena metodika EMEP/CORINAIR.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je, da temelji na uradnih poročilih držav članic EU, da je splošna metoda ocenjevanja določena in da so določeni tudi glavni viri izpustov, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi evidenc. Slabost kazalca je, da države članice EU ne razpolagajo z lastnimi, izmerjenimi, emisijskimi koeficienti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): Podatki so relevantni, saj so glavni viri emisij na področju kmetijstva identificirani in upoštevani.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Na podlagi podatkov iz nacionalnih poročil o izpustih amoniaka ni mogoče podati splošne ocene o zanesljivosti kazalca.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Izdelane so projekcije do leta 2020, negotovost projekcij je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Evropska agencija za okolje, 2011. Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), povzeto 27.10.2011
-Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (mpzze - Uradni list RS, št. 32/04)
-Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (Uradni list Evropskih Skupnosti L300/22)
-Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 24/05, 92/07)
-Rode B., Gartner D., Logar M., Mekinda- Majaron T., Kanduč T., Verbič J. 2011. Informative inventory report 2011 for Slovenia. Submission under the UNECE Convention on Longe-range Transboundary Air Pollution. Ljubljana, Environmental Agency of The Republic Of Slovenia.


Povezani kazalci


TWITTER