[KM13] Izpusti amoniaka v kmetijstvu
Ključno sporočilo
Kmetijstvo je v letu 2007 prispevalo 95,7 % skupnih izpustov amoniaka. Od leta 1990 do 2007 so se izpusti amoniaka v Sloveniji zmanjšali za 10,8 %. V zadnjih letih se izpusti amoniaka v Sloveniji gibljejo ravno pod mejo, ki jo določajo sprejete mednarodne obveznosti (20.000 t letno).
Definicija
Kazalec prikazuje izpuste amoniaka v kmetijstvu. Prikazani so glavni viri izpustov in spremembe le-teh med letoma 1990 in 2007 skupaj in po posameznih virih.
Grafi
Kmetijski inštitut Slovenije, 2009; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.
| 2007 | ||
|---|---|---|
| Kmetijstvo | t | 17707 |
| Drugi viri | t | 799 |
| Skupaj | t | 18506 |
| Delež kmetijstva v skupnih izpustih | % | 95.7 |
| Delež drugih virov v skupnih izpustih | % | 4.3 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2009.
| 2007 | ||
|---|---|---|
| Izpusti iz hlevov in na paši | % | 35.8 |
| Izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil | % | 11 |
| Izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili | % | 45 |
| Izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili | % | 8 |
| Izpusti pri biološki vezavi dušika | % | 0.2 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2009.
| Gnojenje z živ. gn.: govedo | Iz hlevov in na paši: govedo | Skladiščenje živinskih gnojil: govedo | - | Gnojenje z živ. gnojili: prašiči | Iz hlevov: prašiči | Skladiščenje živ. gnojil: prašiči | - | Iz hlevov: perutnina | Gnojenje z živinskimi gnojili: perutnina | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1990 | t | 6423 | 3514 | 1277 | 1213 | 1361 | 1389 | 2247 | 797 | ||
| 2007 | t | 5844 | 3724 | 1157 | 1465 | 1143 | 695 | 1113 | 433 | ||
| Sprememba letnih izpustov amoniaka | Indeks (1990=100) | 91 | 106 | 91 | 121 | 84 | 50 | 50 | 54 | ||
| Delež v skupnih izpustih 2007 | % | 33 | 21 | 6.5 | 8.3 | 6.5 | 3.9 | 6.3 | 2.4 | ||
| Skladiščenje živ. gnojil: perutnina | - | Iz hlevov in na paši: drobnica in konji | Gnojenje z živ. gnojili: drobnica in konji | Skladiščenje živ. gn.: drobnica in konji | - | Uporaba mineralnih gnojil | Biološka vezava N | ||||
| 1990 | t | 121 | 89 | 90 | 20 | 1303 | 16 | ||||
| 2007 | t | 59 | 352 | 231 | 38 | 1420 | 32 | ||||
| Sprememba letnih izpustov amoniaka | Indeks (1990=100) | 49 | 396 | 257 | 190 | 109 | 200 | ||||
| Delež v skupnih izpustih 2007 | % | 0.3 | 2 | 1.3 | 0.2 | 8 | 0.2 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2009; Evropska agencija za okolje, 2009.
| Španija | Irska | Avstrija | Francija | Švedska | Slovenija | Portugalska | Nemčija | Italija | Združeno kraljestvo | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Letni izpusti amonijaka | Indeks (1990=100) | 122 | 94 | 93 | 93 | 91 | 89 | 87 | 87 | 86 | 78 |
| Izpusti amoniaka 1990 | t | 322.6 | 100.6 | 66.1 | 772.1 | 49 | 19.9 | 52.7 | 685.5 | 457.5 | 340.2 |
| Izpusti amoniaka 2007 | t | 394.7 | 94.8 | 61.7 | 714.6 | 44.3 | 17.7 | 46.1 | 595.8 | 395.5 | 264.3 |
| Finska | Danska | Belgija | Nizozemska | ||||||||
| Letni izpusti amonijaka | Indeks (1990=100) | 76 | 56 | 54 | 51 | ||||||
| Izpusti amoniaka 1990 | t | 41.1 | 115.8 | 119.1 | 238.3 | ||||||
| Izpusti amoniaka 2007 | t | 31.3 | 64.4 | 64.3 | 122 |
Cilji
- zmanjšanje izpustov NH3 do ciljne vrednosti 20 tisoč ton.
Komentar
Amoniak povzroča zdravju ljudi, okolju in kmetijstvu precej škode. Kot sol se prenaša na velike razdalje – nastajajo drobni prašni delci, ki povzročajo bolezni dihal. Prispeva tudi h kislemu dežju in zakisovanju prsti. Z amoniakom se odlaga dušik v naravne ekosisteme in jih spreminja. Amoniak v velikih koncentracijah neposredno škoduje zdravju in počutju ljudi in domačih živali ter je neposredno strupen za rastline. Ne nazadnje pa izgubljamo z amoniakom v ozračje dušik, ki je dragoceno rastlinsko hranilo.
Kmetijstvo prispeva veliko večino vseh izpustov amoniaka. Največ amoniaka se sprosti pri gnojenju z živinskimi gnojili, sledijo izpusti iz hlevov in na paši, izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil in izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili. Veliki izpusti pri gnojenju so med drugim tudi posledica dejstva, da skorajda nimamo strojev za pasovno porazdeljevanje ali zadelovanje gnojevke v tla. Pri gnojenju s temi stroji so izpusti precej manjši kot pri splošno razširjenem pršenju gnojevke. Vključujoč izpuste pri gnojenju z živinskimi gnojili, prispeva od kmetijskih panog največ amoniaka govedoreja (60,5 %), sledi pa ji prašičereja (18,7 %).
Letni izpusti amoniaka so se v kmetijstvu od leta 1990 do leta 2007 zmanjšali od 19.861 na 17.707 ton ali za 10,8 %. Zmanjšanje je podobno kot v državah EU 15. V govedoreji, kot najpomembnejšem posamičnem viru, so se izpusti iz hlevov in na paši nekoliko povečali, izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil in gnojenjem z njimi pa zmanjšali. Zmanjšanje pripisujemo precejšnjemu zmanjšanju črede, rahlo povečanje izpustov iz hlevov pa povečanju deleža proste reje, pri kateri so izpusti večji kot pri tradicionalni vezani reji z ločenim zbiranjem gnoja in gnojnice. K temu, da zmanjšanje izpustov ni v celoti sledilo zmanjšanju črede, je prispevalo tudi povečanje intenzivnosti reje. Za intenzivno rejo je značilno večje izločanje dušika, s tem pa se povečajo tudi izpusti amoniaka. V absolutnem smislu je k zmanjšanju izpustov največ prispevalo perutninarstvo, saj se je jata v obravnavanem obdobju več kot prepolovila. Veliko relativno povečanje izpustov pri konjih in drobnici je v absolutnem smislu nepomembno, saj ti izpusti kljub povečanju predstavljajo le 3,5 % vseh izpustov v kmetijstvu.
K zmanjšanju izpustov amoniaka prispevajo nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda. Predvsem gre za Uredbo o mejnem vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla, ki določa največjo dovoljeno obremenitev kmetijske zemlje z živino. K zmanjšanju izpustov prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki jih izvajamo v okviru Programa razvoja podeželja. Za prejemnike plačil z naslova kmetijsko okoljskih ukrepov veljajo za obremenitev kmetijske zemlje z živino strožja merila, kot jih predpisuje zakonodaja.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Göteborški protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje- podpisan decembra 1999, ratificiran aprila 2004) in Direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala v zraku (2001/81/ES) - NEC direktiva oz. Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 24/05, 92/07)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Državne emisijske evidence. Evidence o izpustih amoniaka za namene poročanja Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje (LRTAP Convention – Long-range Transboundary Air Pollution Convention) vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, za namene priprave operativnih programov zmanjšanja emisij polutantov iz NEC direktive pa Kmetijski inštitut Slovenije. Evidence za poročanje LRTAP Convention so izdelane po grobi metodi, za pripravo operativnih programov pa uporabljamo podrobno metodo. V tem podatkovnem listu so za kmetijstvo predstavljeni podatki iz podatkovne zbirke Kmetijskega inštituta Slovenije, za druge vire pa podatki iz podatkovne zbirke Agencije Republike Slovenije za okolje.
Skrbniki podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije, kontaktna oseba: Jože Verbič; Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Bojan Rode
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. november, 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih amoniaka se pripravi enkrat letno, na Agenciji Republike Slovenije za okolje pred izdelavo poročila Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje, na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa hkrati s pripravo podatkov o izpustih toplogrednih plinov. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2008 za leto 2006).
Metodologija obravnavanja podatkov: V tem podatkovnem listu prikazane ocene izpustov amoniaka v kmetijstvu se izdelujejo na podlagi EMEP/CORINAIR (2002) metodike ob upoštevanju posebnosti slovenskega kmetijstva. Podlaga za ocene so podatki o obsegu reje živine, porabe mineralnih gnojil in gojenju metuljnic (SURS). Pri določitvi emisijskih faktorjev so upoštevane številne strokovne ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve, načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil ter o praksi gnojenja z živinskimi gnojili. Za ocene izločanja dušika pri kravah molznicah se upoštevana tudi intenzivnost reje (mlečnost molznic). Metodika je primerljiva z metodiko, ki jo uporabljajo v večini evropskih držav.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov!): Zaradi ocenjevanja izpustov amoniaka po dveh različnih metodah (po grobi in podrobni) se v različnih dokumentih pojavljajo podatki, ki se med seboj nekoliko razlikujejo. Najšibkejši člen pri ocenjevanju amoniaka je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov!): Podatki so relevantni, saj zajemajo vse glavne vire emisij. Metodika je robustna, rezultati se hitro odzivajo na spremembe v obsegu in načinih kmetijske pridelave in reje živali. Negotovost je razmeroma majhna.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Projekcije so izdelane za 2015 in 2020. Negotovost za projekcije je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Čaosvna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: The European Topic Centre on Air and Climate Change (Database version 1.1, 14 Jul 2009), national submissions to LRTAP Convention
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija, The air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention)
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. november, 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo enkrat letno iz nacionalnih poročil Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje. Formalnega nadzora nad zagotavljanjem kakovosti podatkov v evidencah EU ni. H kakovosti podatkov prispevajo največ preverjanja, ki jih za poročila posameznih držav izvajata EEA in ETC/ACC (European Environment Agency in European Topic Centre on Air and Climate Change).
Metodologija obravnavanja podatkov: Za ocene izpustov amoniaka v državah EU je priporočena metodika EMEP/CORINAIR.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je, da temelji na uradnih poročilih držav članic EU, da je splošna metoda ocenjevanja določena in da so določeni tudi glavni viri izpustov, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi evidenc. Slabost kazalca je, da države članice EU ne razpolagajo z lastnimi, izmerjenimi, emisijskimi koeficienti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): Podatki so relevantni, saj so glavni viri emisij na področju kmetijstva identificirani in upoštevani.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Na podlagi podatkov iz nacionalnih poročil o izpustih amoniaka ni mogoče podati splošne ocene o zanesljivosti kazalca.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Izdelane so projekcije do leta 2020, negotovost projekcij je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2
Drugi viri in literatura:
- Evropska agencija za okolje, 2009. Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), povzeto 15.11.2009
-Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (mpzze - Uradni list RS, št. 32/04)
-Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (Uradni list Evropskih Skupnosti L300/22)
-Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 24/05, 92/07)