KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Izobrazbena sestava gospodarjev na družinskih kmetijah v Sloveniji je še vedno neugodna, saj ima po podatkih vzorčnega popisa strukture kmetijskih gospodarstev, ki je bil opravljen v letu 2007, še vedno kar dve tretjini nosilcev gospodarstev le praktične izkušnje v kmetijstvu.
Podatki popisa kmetijskih gospodarstev, ki je bil opravljen v letu 2000 kažejo, da so mlajši gospodarji izobraženi bolje, saj jih je kar dobrih 17 %, mlajših od 35 let, zaključilo eno od stopenj formalnega izobraževanja. Splošna izobrazbena raven se razmeroma hitro izboljšuje – v obdobju 2000-2007 se je delež formalno izobraženih gospodarjev na družinskih kmetijah povečal za dobrih 20 %.
Število izobraževanj o kmetijsko-okoljskih ukrepih se iz leta v leto povečuje. Slovenski kmetijsko-okoljski program je v obdobju 2001–2004 pritegnil 53.700 udeležencev. Tako izobraževanje spodbuja naravi prijazne načine kmetovanja, preusmerjanje v ekološko in integrirano pridelavo ter sodelovanje pri kmetijsko-okoljskih ukrepih.


Kazalec prikazuje izobrazbeno raven gospodarjev oziroma nosilcev kmetijskih gospodarstev v Sloveniji na podlagi dosežene formalne in kmetijske izobrazbe. Njihova ugodna starostna in izobrazbena sestava je eden od pomembnih dejavnikov, ki pripomorejo k učinkovitemu vodenju kmetijskega gospodarstva, saj se le dobro izobraženi, inovativni in ozaveščeni kmetje laže prilagodijo sodobnim gospodarskim, okoljevarstvenim in družbenim razmeram. Kmetijstvo vpliva na stanje naravnih virov, zato morajo kmetje upoštevati načela dobre kmetijske in okoljske prakse. Za učinkovito izvajanje okolju prijaznega kmetovanja jih izobražujejo o kmetijsko-okoljskih vsebinah. Število udeležencev na izobraževanju kot kazalec ne zagotavlja neposredne povezave med stopnjo dosežene izobrazbe in okoljsko učinkovitostjo ukrepov kmetijske politike, prikazuje pa pripravljenost nosilcev odločanja na kmetijskih gospodarstvih za izobraževanje in uvajanje okolju prijaznih načinov kmetovanja.


Grafi

Slika KM07-1: Kmetijska izobrazba gospodarjev na družinskih kmetijah v Sloveniji
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, Sestave kmetijskih gospodarstev 2000 in 2003.

Prikaži podatke
2000 2003 2005 2007
Samo praktične izkušnje % 85.8 83 72.1 65.3
Osnovna kmetijska izobrazba % 8.3 9.8 21.2 27.1
Formalna kmetijska izobrazba % 5.9 7.2 6.6 7.5
Samo praktične izkušnje št. 72440 63104 55562 49141
Osnovna kmetijska izobrazba št. 7045 7415 16368 20395
Formalna kmetijska izobrazba št. 4982 5518 5110 5673
Slika KM07-2: Kmetijska izobrazba gospodarjev na družinskih kmetijah v Sloveniji po starostnih razredih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, Sestave kmetijskih gospodarstev 2000 in 2003.

Prikaži podatke
do 35 let 35 do 64 let nad 64 let
Samo praktične izkušnje % 74.4 83.7 91.7
Osnovna kmetijska izobrazba % 8.2 9.7 5.6
Formalna kmetijska izobrazba % 17.3 6.6 2.7
Slika KM07-3: Kmetijska izobrazba gospodarjev na družinskih kmetijah v državah EU-27 (2005) ter državah EU-15 (2000)
Viri:

European Union, Directorate General for Agriculture and Rural development (2007): Rural development in the European Union, Statistical and Economic Information.

Prikaži podatke
Nizozemska Nemčija Luksemburg Francija Avstrija Belgija Danska Češka Finska Poljska
Samo praktične izkušnje - 2005 % 28.5 31.5 44.1 45.7 51.9 52.3 54.7 55.3 59.4 61.5
Osnovna in popolna kmetijska izobrazba - 2005 % 71.5 68.5 55.9 54.3 48.1 47.7 45.3 44.7 40.6 38.5
Samo praktične izkušnje - 2000 % 35.7 43.6 48.6 56.8 60.2 58.1 70.7 64.9
Osnovna in popolna kmetijska izobrazba - 2000 % 64.3 56.4 51.4 43.2 39.8 41.9 29.3 35.1
Latvija Švedska Estonija Litva Irska Slovenija EU-25 Velika Britanija EU-15 EU-27
Samo praktične izkušnje - 2005 % 65.9 66.4 67.1 69.1 69.3 72 73.7 76.8 77.5 80
Osnovna in popolna kmetijska izobrazba - 2005 % 34.1 33.6 32.9 30.9 30.7 28 26.3 23.2 22.5 20
Samo praktične izkušnje - 2000 % 75.3 76.7 83.1
Osnovna in popolna kmetijska izobrazba - 2000 % 24.7 23.3 16.9
EU-12 Slovaška Madžarska Portugalska Italija Španija Romunija Ciper Grčija Bolgarija
Samo praktične izkušnje - 2005 % 81.8 85.4 86.6 88.2 88.8 89.5 92.6 93.6 94.6 94.7
Osnovna in popolna kmetijska izobrazba - 2005 % 18.2 14.6 13.4 11.8 11.2 10.5 7.4 6.4 5.4 5.3
Samo praktične izkušnje - 2000 % 93.8 92 94.1 97.1
Osnovna in popolna kmetijska izobrazba - 2000 % 6.2 8 5.9 2.9
Malta
Samo praktične izkušnje - 2005 % 99.6
Osnovna in popolna kmetijska izobrazba - 2005 % 0.4
Samo praktične izkušnje - 2000 %
Osnovna in popolna kmetijska izobrazba - 2000 %
Slika KM07-4: Število udeležencev na izobraževanjih Slovenskega kmetijsko okoljskega programa po skupinah ukrepov
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, Sestave kmetijskih gospodarstev 2000 in 2003.

Prikaži podatke
2001–2002 2003 2004
Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje število 3784 5935 8303
Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine število 2890 13796 15456
Varovanje zavarovanih območij število 450 265 433
Splošno o kmetijskookoljskih ukrepih število 0 75 2313
skupaj število 7124 20071 26505
Slika KM07-5: Število udeležencev izobraževanja po Slovenskem kmetijsko okoljskem programu v letu 2004 po regijah
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, Sestave kmetijskih gospodarstev 2000 in 2003.

Prikaži podatke
Savinjska Goriška Podravska Gorenjska Osrednjeslovenska JV Slovenija Notranjsko-kraška Spodnjeposavska Obalno-kraška Koroška
Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje število 853 1621 2152 170 262 254 208 699 858 203
Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje % 10.3 19.5 25.9 2 3.2 3.1 2.5 8.4 10.3 2.4
Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine število 3623 1369 922 2078 1435 1637 1319 805 555 1053
Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine % 23.4 8.6 6.1 13.4 9.4 10.6 8.5 5.3 3.6 6.8
Varovanje zavarovanih območij število 59 60 50 0 7 185 47 0 12 5
Varovanje zavarovanih območij % 13.6 13.9 11.5 0 1.6 42.7 10.9 0 2.8 1.2
Splošno o kmetijskookoljskih ukrepih število 388 561 86 232 664 169 50 2 0 65
Splošno o kmetijskookoljskih ukrepih % 16.8 24.3 3.7 10 28.7 7.3 2.2 0 0 2.8
Pomurska Zasavska
Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje število 1008 15
Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje % 12.2 0.2
Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine število 119 541
Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine % 0.8 3.5
Varovanje zavarovanih območij število 8 0
Varovanje zavarovanih območij % 1.8 0
Splošno o kmetijskookoljskih ukrepih število 37 59
Splošno o kmetijskookoljskih ukrepih % 1.6 2.6
Slika KM07-6: Delež odraslih vključenih v programe vseživljenskega učenja in usposabljanja na podeželju
Viri:

Eurostat (2003): Agriculture. Statistical yearbook. Brussels, Luxembourg, ESC-EC-EAEC ; European Union, Directorate General for Agriculture and Rural development (2007): Rural development in the European Union, Statistical and Economic Information

Prikaži podatke
Velika Britanija Finska Švedska Slovenija EU-15 Avstrija EU-27 Španija Italija Nemčija
2002 delež (%) 19.5 15.85 17.4 8.34 9.03 6.46 6.82 4.1 5.46 4.1
2005 delež (%) 26.1 21.45 21.3 15.34 12.23 12.16 9.52 8.9 6.16 6.1
Francije Irska Poljska Portugalska Madžarska
2002 delež (%) 2.67 4.28 3.65 3.25 2.27
2005 delež (%) 5.97 5.28 4.15 3.85 3.27

Cilji

Izboljšanje konkurenčnosti kmetijske in živilske panoge ter trajnostno gospodarjenje s podeželskimi območji in naravnimi viri sta prednostni nalogi slovenske kmetijske politike. Splošni cilj je boljša izobrazbena raven in uravnotežen razvoj vseh slovenskih regij. Ker cilji niso določeni količinsko, lahko trdimo, da se z večanjem števila udeležencev izobraževanja po Slovenskem kmetijsko-okoljskem programu izboljšuje izobrazbena sestava na podeželju. Specifični cilj je torej povečanje števila udeležencev tega programa.

V okviru Programa razvoja podeželja v obdobju 2007-2013 se spremlja tudi delež odraslih, ki so vključeni v programe vseživljenjskega učenja in usposabljanja na podeželju. V letu 2005 je bilo v Sloveniji v te programe vključenih več kot 15% prebivalstva na podeželju.


Izobrazbena raven na slovenskih kmetijskih gospodarstvih je precej neugodna. Po podatkih popisa teh gospodarstev iz leta 2000 je bilo v Sloveniji 86.336 gospodarjev. Kar 72.440 (85,8 %) jih je bilo brez formalne kmetijske izobrazbe in so imeli s kmetijstvom samo praktične izkušnje, nadaljnjih 7.045 (8,3 %) jih je imelo opravljene osnovne tečaje iz kmetijstva, 4.982 (5,9 %) pa formalno kmetijsko izobrazbo. Leta 2007 je bil izveden vzorčni popis sestave kmetijskih gospodarstev. Število gospodarjev se je zmanjšalo na 75.209, njihova izobrazba pa se je nekoliko izboljšala. Delež gospodarjev, ki imajo s kmetijstvom samo praktične izkušnje, se je zmanjšal na 65,3%.

Po podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 se izobrazbena sestava gospodarjev med posameznimi starostnimi skupinami značilno razlikuje. Med starejšimi od 64 let jih ima 43 % dokončano največ osnovno šolo, medtem ko je med mlajšimi od 35 let takšnih samo 3 %. Podoben položaj je pri poklicni usposobljenosti gospodarjev za delo v kmetijstvu: v starostni skupini nad 64 let jih ima le 2,7 % dokončano vsaj poklicno kmetijsko izobrazbo, medtem ko jih med mladimi gospodarji presega ta delež 17 %.

Izobrazbena sestava gospodarjev je nekoliko boljša kot je povprečje v EU 27 in je primerljiva s povprečjem z državami, ki so postale članice pred letom 2004. V nekaterih sredozemskih državah ter Bolgariji in Romuniji prav tako prevladuje delež gospodarjev, ki imajo za delo v kmetijstvu samo praktične izkušnje. Po podatkih vzorčnega popisa strukture kmetijskih gospodarstev, ki je bil opravljen v letu 2005 je v Avstriji, ki ima podobno sestavo kmetijstva kakor Slovenija, je delež gospodarjev z osnovno in formalno kmetijsko izobrazbo 48-odstoten, pri nas pa 28-odstoten.

Glede na politiko razvoja podeželja se izvaja izobraževanje za vse kmetovalce, ki so vključeni v Slovenski kmetijsko-okoljski program. Med trajanjem petletne obveznosti morajo opraviti najmanj 15-urni izobraževalni program in sodelovati na vsaj enem demonstracijskem prikazu. V obdobju 2001–2004 se jih je v okviru Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa izobraževalo 53.700. V letih 2001 in 2002 jih je bilo 7.124, leta 2003 pa je njihovo število naraslo na 20.071, kar je posledica večjega števila ukrepov in boljše informiranosti kmetov. Leta 2004, ko se je prvič izvajalo vseh 21 ukrepov po Slovenskem kmetijsko-okoljskem programu, se je število udeležencev izobraževanja povečalo na 26.505.

Skoraj polovica vseh izobraževanj se je izvedla zaradi ukrepa sonaravne reje domačih živali (48,4 %), ki je med kmetovalci tudi najbolj razširjen, sledita pa mu ukrepa integriranega vinogradništva (11,2 %) in ekološkega kmetovanja s 6,6 %.

V okviru Programa razvoja podeželja v obdobju 2007-2013 se spremlja tudi delež odraslih, ki so vključeni v programe vseživljenjskega učenja in usposabljanja na podeželju. Vseživljenjsko učenje je dober instrument za pridobivanje znanja in veščin ljudi na podeželju in prispeva k izboljšanju gospodarskega položaja. Po podatkih Eurostata je bilo v Sloveniji v letu 2005 v te programe vključenih več kot 15% prebivalcev na podeželju, kar je dvakrat več kot v letu 2002. Slovenija se na področju vseživljenjskega učenja v primerjavi z drugimi članicami EU uvršča takoj za skandinavskimi državami in Veliko Britanijo, kjer je le to najbolj razvito.


Metodologija

Podatki za Slovenijo
Osnovni vir podatkov so raziskave o Strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih izvaja Statistični urad Republike Slovenije in se podobno kakor v drugih državah EU izvajajo periodično na tri leta. Na voljo imamo primerljive podatke popolnega popisa kmetijstva v Sloveniji v letu 2000 in vzorčnega popisa v letih 2003 in 2005. Podatki o izobraževanju po Slovenskem kmetijsko-okoljskem programu so zbrani iz individualnih podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Čeprav kazalec ni usklajen z opredelitvijo kazalca za EU-15, sodimo, da gre za kakovostno informacijo, saj prikazuje število udeležencev izobraževanja po posameznih letih in po posameznih ukrepih.

Podatki za Evropo
- Eurostat (2003): Agriculture. Statistical yearbook. Brussels, Luxembourg, ESC-EC-EAEC
- European Union, Directorate General for Agriculture and Rural development (2007): Rural development in the European Union, Statistical and Economic Information