KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Evropi narašča število jezer z nižjo vsebnostjo fosforja in večjo prosojnostjo, kar je posledica ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitev iz
pojezerij. V primerjavi s stanjem v 70.letih prejšnjega stoletja, se je po uvedbi sanacijskih ukrepov izboljšalo tudi stanje Blejskega jezera, ki ga
ponovno uvrščamo med zmerno obremenjena , mezotrofna jezera. Kljub temu je Blejsko jezero občasno še vedno preobremenjeno s fosforjevimi spojinami, kar se
kaže v občasno povečani produktivnosti fitoplanktona in manjši prosojnosti jezera. Bohinjsko jezero sodi med oligotrofna, pretočna alpska jezera, kjer so
vplivi človeka, zaradi malo poseljenega visokogorskega pojezerja, še razmeroma blagi. Vsebnost fosforja je še vedno nizka, kar ohranja nizko raven
produktivnosti rastlinskega planktona. Zato je prosojnost jezera razmeroma velika. V umetnih zadrževalnikih, posebno tistih v severovzhodni Sloveniji, kjer
je glavna dejavnost kmetijstvo, je povprečna vsebnost fosforja bistveno večja, prosojnost pa manjša, kot v naravnih jezerih. Trenda izboljšanja v teh ni opaziti.


Fosfor je nepogrešljiv biogeni element, ki skupaj z drugimi okoljskimi dejavniki uravnava biološko produkcijo v jezerih zmernega pasu. Razpoložljiva
količina fosforja v jezeru ob pomanjkanju omejuje, sicer pa pospešuje primarno produkcijo. V primeru preobremenitve s hranili, predvsem s fosforjem prihaja
v jezerih do številnih biokemijskih procesov, ki jih zajamemo s skupnim pojmom evtrofikacija. Povprečna vsebnost celotnega fosforja v vodi je pomembnen
kazalec trofičnosti jezer.

Povečana vsebnost fosforja pospešuje produktivnost fitoplanktona v jezerih. Ta se lahko tako razmnoži,da vpliva na zmanjšano prosojnost jezera. Prosojnost,
ki jo merimo s posebno Secchijevo ploščo in izražamo kot Secchijevo globino, uporabljamo kot pomožni kazalec trofičnosti.


Grafi

Slika VD07-1: Povprečna letna koncentracija celotnega fosforja v µg P/l v izbranih jezerih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Družmirsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Ptujsko jezero
2007 mikro g P/l 12.7 5.2 94 95 85 192 135 222 33.8
2008 mikro g P/l 11.6 3.6 30.4 48.7 29.2 126.2 103.5 88.7 58.7
2009 mikro g P/l 13.2 3.5 24.5 160.2 37.5 252.4 137.1 122 35.5
2010 mikro g P/l 11.5 4.1 54.8 52 46.3 22.7 179.7 69.6 112 55.1
2011 mikro g P/l 10 5 53 23 36 34 224 64 99
2012 mikro g P/l 13.3 5.3 49.4 23 29.7 41.6 306.6 99.7 109.5
2013 mikro g P/l 11.2 6.2 60.3 12.3 36.9 50.4 343.4 123.1 129.7
Klivnik Mola Vogršček
2007 mikro g P/l 9.2 19.4 9.2
2008 mikro g P/l 9.9 13.7 9.2
2009 mikro g P/l 15 15.4 9.9
2010 mikro g P/l 11.6 10.6 8.2
2011 mikro g P/l 9 13.2 13.7
2012 mikro g P/l 12.1 18.4 16.3
2013 mikro g P/l 9.3 12.7 14.9
Slika VD07-2: Povprečna prosojnost v izbranih jezerih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Družmirsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Ptujsko jezero
2007 Secchijeva globina (m) 8.3 9.2 4.8 0.8 1.1 0.2 0.3 0.4 0.6
2008 Secchijeva globina (m) 6.6 9 4.6 1.1 1.3 0.5 0.5 0.5 0.7
2009 Secchijeva globina (m) 5 8.3 6.8 1.4 1.5 0.4 0.5 0.5 0.5
2010 Secchijeva globina (m) 4.5 8.5 6.1 3.2 1 1.2 0.4 0.5 0.5 1.2
2011 Secchijeva globina (m) 5.9 9.5 6 2.6 1.1 1.2 0.3 0.6 0.7
2012 Secchijeva globina (m) 6.7 9.9 6.7 3.4 1.4 1.2 0.3 0.6 0.5
2013 Secchijeva globina (m) 6.2 8.3 6.5 3.7 1.3 0.9 0.3 0.6 0.5
Klivnik Mola Vogršček
2007 Secchijeva globina (m) 3.1 2.1 1.5
2008 Secchijeva globina (m) 3.3 2.4 3.1
2009 Secchijeva globina (m) 2.3 2 2.6
2010 Secchijeva globina (m) 3 3 2.6
2011 Secchijeva globina (m) 4.1 3.3 1.9
2012 Secchijeva globina (m) 2.6 2.4 1.4
2013 Secchijeva globina (m) 4.7 3 2.2

Cilji

Dobro stanje voda do leta 2015.


V Blejskem jezeru je pred začetkom delovanja natege (1980/81) in delno sanacijo kanalizacije (1985) povprečna letna koncentracija fosforja znašala
povprečno 73 μg P/L. V istem obdobju je povprečna letna prosojnost znašala samo 4,3 m. Takoj po začetku delovanju natege se je vsebnost fosforja začela
manjšati. V zadnjem desetletju znaša povprečno12,6 μg P/L, prosojnost jezera pa je narasla na povprečno 6,7 m. V tem desetletnem obdobju je najnižja
povprečna letna koncentracija fosforja znašala 10, najvišja pa 16 μg P/L. Povprečna prosojnost jezera niha od 8,3 do 4,45 m, kar kaže, da je občasno vnos
fosforja v Blejsko jezero še vedno prevelik, posledica pa je povečana produkcija fitoplanktona.

Vsebnost fosforja se preverja le 4-krat letno, zato je stanje fitoplanktona relevantnejši pokazatelj trofičnosti. V skladu z zahtevami Vodne direktive
(2000/60/ES) je bilo ekološko stanje Blejskega jezera v obdobju od 2009 do 2013 ocenjeno kot zmerno.

Poleg Blejskega je Bohinjsko jezero edino večje (>0,5 km2) stalno naravno jezero v Sloveniji. Gre za oligotrofno, pretočno alpsko jezero, kjer so vplivi
človeka, zaradi pojezerja, ki obsega območje malo poseljenega visokogorskega krasa, razmeroma blagi. Povprečna vsebnost fosforja je še vedno nizka in ne
kaže izrazitega naraščanja. Prosojnost je bila v letu 2013 v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko manjša (8,35 m),vendar gre le za sezonska nihanja, ki so
posledica vremenskih in hidroloških razmer in ne trend slabšanja. Tudi ekološko stanje Bohinjskega jezera je na osnovi stanja fitoplanktona ocenjeno kot
zelo dobro. Kljub temu, se moramo zavedati, da se ob stalnem naraščanju turizma pritiski na Bohinjsko jezero stopnjujejo. Preventivni ukrepi, ki
vključujejo premišljeno, sonaravno prostorsko načrtovanje in zmeren razvoj pojezerja so za stanje Bohinjskega jezera ključnega pomena.

V Sloveniji so s fosforjem najbolj obremenjeni zadrževalniki v severovzhodni Sloveniji, kar je posledica lege v območjih z intenzivno kmetijsko izrabo tal
in še vedno ne povsem urejeno komunalno infrastrukturo. S fosforjem so najbolj obremenjeni Perniško, Ledavsko in Gajševsko jezero , kjer povprečna
koncentracija fosforja presega 100 μg/L. poleg intenzivnega kmetijstva v vseh zadrževalnikih, predstavlja velik delež obremenitve s hranili in fosforjem
tudi ntenzivna ribiška dejavnost, od krapolova, do ribogojstva. Ker je prehod iz intenzivnega k sonaravni rabi kmetijskih površin dolgotrajen proces, o
trendih upadanja fosforja tu ni mogoče govoriti. Nihanja v koncentraciji fosforja med posameznimi leti v zadrževalnikih so le posledica specifičnih
hidroloških in meteoroloških razmer ob vzorčenju. Tudi prosojnost teh zadrževalnikov je stalno nizka in redko preseže globino 1 m. Poleg stalno visoke
produkcije planktonskih alg in cianobakterij, na zmanjšano prosojnost vpliva občasno tudi velika količina suspendiranega materiala, ki ga med hranjenjem
dvigujejo ribe, oziroma veter, ki v plitvih zadrževalnikih večkrat premeša vso vodo od površine do dna.

Zadrževalniki v povodju Jadranskega morja, Klivnik in Molja v Brkinih v porečju reke Reke ter Vogršček v Vipavski dolini, so manj obremenjeni s fosforjem
kot štajerski in prekmurski. Vsi trije sodijo med mezotrofna, s hranili zmerno obremenjena vodna telesa, kjer je povprečna vsebnost fosforja med 12 in 20
µg/l. Tudi povprečna prosojnost teh zadrževalnikov je večja, med 2 in 3 m. Nihanja tako vsebnosti fosforja, kot tudi prosojnosti so posledica specifičnih
hidroloških in vremenskih razmer pred vzorčenjem.

Velenjsko in Družmirsko jezero sta umetni jezeri, ki sta nastali zaradi ugrezanja in zalitja opuščenih delov rudnika lignita v Velenju. Povprečna vsebnost
fosforja v Velenjskem jezeru je v letu 2013 znašala 60 μg/L, kar je nad povprečjem zadnjih 5 let. Kljub temu je produkcija fitoplanktona verjetno zaradi
povišane vsebnosti molibdena in sulfatov, nižja od pričakovane. Kljub visoki vsebnosti fosforja je zato prosojnost Velenjskega jezera razmeroma visoka. V
letu 2013 je vpovprečju zanašala 6,5 m, kar je več od 5- letnega povprečja. V prvih dveh letih opazovanja Družmirskega jezera je bila vsebnost fosforja
zelo različna. V letu 2010 je povprečna vsebnost znašala 50 μg/L, v letu 2011 in 2012, pa je bila za polovico manjša, 23 μg/L. V letu 2013 je bila
povprečna vsebnost fosforja še nižja in je znašala povprečno 12 μg/L Podobno kot v Velenjskem jezeru produkcijo fitoplanktona motijo onesnaževala in velika
količina suspendiranega materiala, ki vpliva na manjšo prosojnost . Povprečna prosojnost Družmerskega jezera je v letu 2013 znašala v povprečju 3,7 m, kar
je nekoliko več kot v letih 2010 – 2012, ko smo izmerili povprečno 3,1 m.


Cilji in pravne podlage:

Okvirna direktiva o vodah, (2000/60/ES)

Vir podatkov:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti površinskih voda, Agencija Republike Slovenije za okolje

Skrbnik podatkov:

Agencija Republike Slovenije za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec:

januar – december 2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

V redni državni monitoring kakovosti jezer so od leta 2003 vključena vsa vodna telesa s površino > 0,5 km2 v Republiki Sloveniji. Poleg obeh naravnih
jezer Blejskega in Bohinjskega, so v program monitoringa vključeni tudi vsi večji zadrževalniki, akumulacije in umetno Velenjsko jezero. Presihajoče
Cerkniško jezero s stalnimi jezeri nima skupnih značilnosti. Vsebnost fosforja in prosojnost v primeru Cerkniškega jezera nista ustrezna kazalca
trofičnosti. Stanje vodotokov, ki pritekajo na Cerkniško polje in občasno poplavljajo, se zato spremlja v okviru monitoringa kakovosti površinskih
vodotokov. Vzorčenje na vsehjezerih oz. zadrževalnikih poteka 4-krat letno . Globina zajema vzorcev za analizo fosforja na posameznem jezeru oziroma
zadrževalniku je razvidna iz programov državnega monitoringa kakovosti jezer.

Metodologija obdelave podatkov:

Navedeni so podatki o povprečni letni vsebnosti celotnega fosforja. Vzorčenje in analize celotnega fosforja poteka po standardnih postopkih.


TWITTER