KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Evropi narašča število jezer z nižjo vsebnostjo fosforja in večjo prosojnostjo, kar je posledica ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitev iz pojezerij. Čeprav v primerjavi s stanjem v 70. letih prejšnjega stoletja izboljšanje opažamo tudi v Blejskem jezeru, so v zadnjih letih »cvetenja« fitoplanktona v Blejskem jezeru ponovno pogostejša, kar vpliva na manjšo prosojnost in opozarja na naraščanje trofičnosti. Bohinjsko jezero sodi med oligotrofna, pretočna alpska jezera, kjer so vplivi človeka, zaradi pojezerja, ki obsega območje malo poseljenega visokogorskega krasa, še razmeroma blagi. V umetnih zadrževalnikih, posebno tistih v osrednji in severovzhodni Sloveniji, kjer je glavna dejavnost kmetijstvo, je povprečna vsebnost fosforja bistveno večja, prosojnost pa manjša, kot v naravnih jezerih in ne kaže trenda izboljšanja.


Fosfor je nepogrešljiv biogeni element, ki skupaj z drugimi okoljskimi dejavniki uravnava biološko produkcijo v jezerih zmernega pasu. Ob pomanjkanju razpoložljiva količina fosforja omejuje, sicer pa pospešuje primarno produkcijo. V primeru preobremenitve s fosforjem prihaja v jezerih do številnih biokemijskih procesov, ki jih zajamemo s skupnim pojmom evtrofikacije. Povprečna vsebnost celotnega fosforja v vodi je pomembnen kazalec trofičnosti jezer.

Povečana vsebnost fosforja pospešuje produktivnost fitoplanktona v jezerih, ki vpliva na zmanjšano prosojnost jezera. Prosojnost, ki jo merimo s posebno Secchijevo ploščo in izražamo kot Secchijevo globino, uporabljamo kot pomožni kazalec trofičnosti.


Grafi

Slika VD07-1: Povprečna letna koncentracija celotnega fosforja v µg P/l v izbranih jezerih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Ptujsko jezero Klivnik
2007 mikro g P/l 12.7 5.2 94 95 85 192 135 222 33.8 9.2
2008 mikro g P/l 11.6 3.6 30.4 48.7 29.2 126.2 103.5 88.7 58.7 9.9
2009 mikro g P/l 13.2 3.5 24.5 160.2 37.5 252.4 137.1 122 35.5 15
2010 mikro g P/l 11.5 4.1 54.8 46.3 22.7 179.7 69.6 112 55.1 11.6
Mola Vogršček Družmirsko jezero
2007 mikro g P/l 19.4 9.2
2008 mikro g P/l 13.7 9.2
2009 mikro g P/l 15.4 9.9
2010 mikro g P/l 10.6 8.2 52
Slika VD07-2: Povprečna prosojnost v izbranih jezerih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Ptujsko jezero Klivnik
2007 Secchijeva globina (m) 8.3 9.2 4.8 0.8 1.1 0.2 0.3 0.4 0.6 3.1
2008 Secchijeva globina (m) 6.6 9 4.6 1.1 1.3 0.5 0.5 0.5 0.7 3.3
2009 Secchijeva globina (m) 5 8.3 6.8 1.4 1.5 0.4 0.5 0.5 0.5 2.3
2010 Secchijeva globina (m) 4.5 8.5 6.1 1 1.2 0.4 0.5 0.5 1.2 3
Mola Vogršček Družmirsko jezero
2007 Secchijeva globina (m) 2.1 1.5
2008 Secchijeva globina (m) 2.4 3.1
2009 Secchijeva globina (m) 2 2.6
2010 Secchijeva globina (m) 3 2.6 3.2

Cilji

Dobro stanje voda do leta 2015.


V Evropi narašča število jezer z nižjo vsebnostjo fosforja in večjo prosojnostjo, kar je posledica ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitev iz pojezerij. V primerjavi s stanjem v 70. letih prejšnjega stoletja izboljšanje opažamo tudi v Blejskem jezeru, vendar so v zadnjih štirih letih »cvetenja« fitoplanktona v Blejskem jezeru ponovno vedno pogostejša, kar vpliva tudi na manjšo prosojnost jezera in opozarja na povečano trofičnost Blejskega jezera, čeprav povprečna vsebnost fosforja trenutno še ne kaže trenda naraščanja. Vsebnost fosforja se preverja le 4-krat letno, zato je stanje fitoplanktona relevantnejši pokazatelj dejanske vsebnosti fosforja. V skladu z zahtevami Vodne direktive (Directive 2000/60/ES) je bilo ekološko stanje Blejskega jezera v obdobju od 2007 do 2010 na osnovi stanja fitoplanktona ocenjeno kot zmerno.

Poleg Blejskega je Bohinjsko jezero edino večje (>0,5 km2)stalno naravno jezero v Sloveniji. Gre za oligotrofno, pretočno alpsko jezero, kjer so vplivi človeka, zaradi pojezerja, ki obsega območje malo poseljenega visokogorskega krasa, razmeroma blagi. Povprečna vsebnost fosforja je še vedno nizka <5 μg P/L in ne kaže izrazitega naraščanja. Prosojnost, ki je v obdobju 2000 - 2005 v povprečju presegla 9,5 m, se je v obdobju 2005 -2010 nekoliko zmanjšala (9,1 m), kar opozarja na povečane vplive iz okolja. Ob stalnem naraščanju turizma se urbani pritiski na Bohinjsko jezero stopnjujejo, zato so preventivi ukrepi, ki vključujejo premišljeno, sonaravno prostorsko načrtovanje in zmeren razvoj pojezerja za stanje Bohinjskega jezera ključnega pomena. V skladu z zahtevami Vodne direktive (Directive 2000/60/ES) je bilo ekološko stanje Bohinjskega jezera v obdobju od 2007 do 2010 na osnovi stanja fitoplanktona ocenjeno kot zelo dobro.

V Sloveniji so s fosforjem najbolj obremenjeni zadrževalniki v osrednji in severo-vzhodni Sloveniji, kar je posledica lege v območjih z intenzivno kmetijsko izrabo tal in še vedno ne povsem urejeno komunalno infrastrukturo. Po visoki povprečni vsebnosti fosforja nad 100 μg/L izstopajo Šmartinsko, Perniško, Ledavsko in Gajševsko jezero. Velik delež obremenitve s hranili in fosforjem v vseh zadrževalnikih predstavlja tudi intenzivna ribiška dejavnost, od krapolova, do ribogojstva. O trendih upadanja fosforja tu ni mogoče govoriti, nihanja v koncentraciji fosforja med posameznimi leti v zadrževalnikih so le posledica specifičnih hidroloških in meteoroloških razmer ob vzorčenju. Tudi prosojnost teh zadrževalnikov je stalno nizka in ne preseže 1 m. Poleg stalno visoke produkcije planktonskih alg in cianobakterij, na zmanjšano prosojnost vpliva občasno tudi velika količina suspendiranega materiala, ki ga med hranjenjem dvigujejo ribe, oziroma veter, ki v plitvih zadrževalnikih večkrat premeša vso vodo od površine do dna.

Zadrževalniki v povodju Jadranskega morja, Klivnik in Molja v Brkinih v porečju reke Reke ter Vogršček v Vipavski dolini, so manj obremenjeni s fosforjem kot štajerski in prekmurski. Vsi trije sodijo med mezotrofna, s hranili zmerno obremenjena jezera, kjer je povprečna vsebnost fosforja med 10 in 20 µg/l. Tudi povprečna prosojnost teh zadrževalnikov je večja, med 2 in 3 m. Nihanja tako vsebnosti fosforja, kot tudi prosojnosti so posledica specifičnih hidroloških in vremenskih razmer pred vzorčenjem.

Velenjsko jezero je umetno jezero, ki je nastalo ob termoelektrarni Šoštanj zaradi ugrezanja in zalitja opuščenega dela rudnika lignita v Velenju. Povprečna vsebnost fosforja je v obdobju 2007 - 2010 znašala 50 μg/L, kar je znatna obremenitev, vendar produkcijo fitoplanktona v jezeru zavira prisotnost nekaterih onesnaževal. Izmerjene so povišane vsebnosti molibdena in sulfatov. Zato je kjub visoki vsebnosti fosforja prosojnost Velenjskega jezera razmeroma visoka. V obdobju 2007 - 2010 je v povprečju zanašala 5,6 m.

Ptujsko jezero je velika rečna akumulacija. Obremenjenost s fosforjem je znatna. Na nizko prosojnost vplivajo predvsem velike količine suspendiranega materiala, ki ga prinaša reka Drava v Ptujsko jezero. Zaradi velike pretočnosti, ki zavira produkcijo fitoplanktona prosojnost v primeru Ptujskega jezera ni relevanten pokazatelj trofičnosti.


Cilji so povzeti po: Okvirna direktiva o vodah, (2000/60/ES)

Vir podatkov je Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti površinskih voda, ki jo vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.

V redni državni monitoring kakovosti jezer so od leta 2003 vključena vsa vodna telesa s površino > 0,5 km2 v Republiki Sloveniji. Poleg obeh naravnih jezer Blejskega in Bohinjskega, so v program monitoringa vključeni tudi vsi večji zadrževalniki, akumulacije in umetno Velenjsko jezero. Presihajoče Cerkniško jezero s stalnimi jezeri nima skupnih značilnosti. Vsebnost fosforja in prosojnost v primeru Cerkniškega jezera nista ustrezna kazalca trofičnosti. Stanje vodotokov, ki pritekajo na Cerkniško polje in občasno poplavljajo, se zato spremlja v okviru monitoringa kakovosti površinskih vodotokov.

Navedeni so podatki o povprečni letni vsebnosti celotnega fosforja. Vzorčenje in analize celotnega fosforja poteka po standardnih postopkih. Pogostost in globina zajema vzorcev za analizo fosforja za posamezno jezero oziroma zadrževalnik sta razvidni iz programov državnega monitoringa kakovosti jezer.


TWITTER