KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Evropi narašča število jezer z nižjo vsebnostjo fosforja in večjo prosojnostjo, kar je posledica ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitev iz pojezerij. V primerjavi s stanjem v 70.letih prejšnjega stoletja, se je po uvedbi sanacijskih ukrepov izboljšalo tudi stanje Blejskega jezera, vendar občasno še vedno prihaja do preobremenitev jezera s fosforjevimi spojinami, kar se kaže v naraščajoči biomasi fitoplanktona in zmanjšani prosojnosti jezera. Bohinjsko jezero sodi med oligotrofna, pretočna alpska jezera, kjer so vplivi človeka, zaradi pojezerja, ki obsega območje malo poseljenega visokogorskega krasa, še razmeroma blagi.Vsebnost fosforja je še vedno nizka, kar zavira produktivnost rastlinskega planktona. Zato je prosojnost jezera razmeroma velika. V umetnih zadrževalnikih, posebno tistih v osrednji in severovzhodni Sloveniji, kjer je glavna dejavnost kmetijstvo, je povprečna vsebnost fosforja bistveno večja, prosojnost pa manjša, kot v naravnih jezerih. Trenda izboljšanja ni opaziti.


Fosfor je nepogrešljiv biogeni element, ki skupaj z drugimi okoljskimi dejavniki uravnava biološko produkcijo v jezerih zmernega pasu. Razpoložljiva količina fosforja v jezeru ob pomanjkanju omejuje, sicer pa pospešuje primarno produkcijo. V primeru preobremenitve s hranili, predvsem s fosforjem prihaja v jezerih do številnih biokemijskih procesov, ki jih zajamemo s skupnim pojmom evtrofikacija. Povprečna vsebnost celotnega fosforja v vodi je pomembnen kazalec trofičnosti jezer.

Povečana vsebnost fosforja pospešuje produktivnost fitoplanktona v jezerih. Ta se lahko tako razmnoži,da vpliva na zmanjšano prosojnost jezera. Prosojnost, ki jo merimo s posebno Secchijevo ploščo in izražamo kot Secchijevo globino, uporabljamo kot pomožni kazalec trofičnosti.


Grafi

Slika VD07-1: Povprečna letna koncentracija celotnega fosforja v µg P/l v izbranih jezerih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Ptujsko jezero Klivnik
2007 mikro g P/l 12.7 5.2 94 95 85 192 135 222 33.8 9.2
2008 mikro g P/l 11.6 3.6 30.4 48.7 29.2 126.2 103.5 88.7 58.7 9.9
2009 mikro g P/l 13.2 3.5 24.5 160.2 37.5 252.4 137.1 122 35.5 15
2010 mikro g P/l 11.5 4.1 54.8 46.3 22.7 179.7 69.6 112 55.1 11.6
2011 mikro g P/l 10 5 53 36 34 224 64 99 9
2012 mikro g P/l 13.3 5.3 49.4 29.7 41.6 306.6 99.7 109.5 12.1
Mola Vogršček Družmirsko jezero
2007 mikro g P/l 19.4 9.2
2008 mikro g P/l 13.7 9.2
2009 mikro g P/l 15.4 9.9
2010 mikro g P/l 10.6 8.2 52
2011 mikro g P/l 13.2 13.7 23
2012 mikro g P/l 18.4 16.3 23
Slika VD07-2: Povprečna prosojnost v izbranih jezerih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
Blejsko jezero Bohinjsko jezero Velenjsko jezero Šmartinsko jezero Slivniško jezero Perniško jezero Ledavsko jezero Gajševsko jezero Ptujsko jezero Klivnik
2007 Secchijeva globina (m) 8.3 9.2 4.8 0.8 1.1 0.2 0.3 0.4 0.6 3.1
2008 Secchijeva globina (m) 6.6 9 4.6 1.1 1.3 0.5 0.5 0.5 0.7 3.3
2009 Secchijeva globina (m) 5 8.3 6.8 1.4 1.5 0.4 0.5 0.5 0.5 2.3
2010 Secchijeva globina (m) 4.5 8.5 6.1 1 1.2 0.4 0.5 0.5 1.2 3
2011 Secchijeva globina (m) 5.9 9.5 6 1.1 1.2 0.3 0.6 0.7 4.1
2012 Secchijeva globina (m) 6.7 9.9 6.7 1.4 1.2 0.3 0.6 0.5 2.6
Mola Vogršček Družmirsko jezero
2007 Secchijeva globina (m) 2.1 1.5
2008 Secchijeva globina (m) 2.4 3.1
2009 Secchijeva globina (m) 2 2.6
2010 Secchijeva globina (m) 3 2.6 3.2
2011 Secchijeva globina (m) 3.3 1.9 2.6
2012 Secchijeva globina (m) 2.4 1.4 3.4

Cilji

Dobro stanje voda do leta 2015.


V Blejskem jezeru je pred začetkom delovanja natege (1980/81) in delno sanacijo kanalizacije (1985) povprečna letna koncentracija fosforja znašala povprečno 73 μg P/L. V istem obdobju je povprečna letna prosojnost znašala samo 4,3 m. Takoj po začetku delovanju natege se je vsebnost fosforja začela manjšati. V zadnjem desetletju je znašala povprečno12,6 μg P/L, prosojnost jezera pa je narasla na povprečno 6,7 m. V tem desetletnem obdobju je najnižja povprečna letna koncentracija fosforja znašala 10, najvišja pa 16 μg P/L, povprečna prosojnost jezera pa je nihala od 8,3 do 4,45 m, kar kaže, da je občasno vnos fosforja v Blejsko jezero še vedno prevelik, posledica pa so občasna »cvetenja« fitoplanktona, ki so bila izrazitejša v letih 2009 in 2010.

Vsebnost fosforja se preverja le 4-krat letno, zato je stanje fitoplanktona relevantnejši pokazatelj trofičnosti . V skladu z zahtevami Vodne direktive (2000/60/ES) je bilo ekološko stanje Blejskega jezera v obdobju od 2008 do 2011 na osnovi stanja fitoplanktona ocenjeno kot zmerno, v letu 2012 pa so bili doseženi kriteriji za dobro stanje, vendar je za potrditev dejanskega izboljšanja stanja potreben triletni niz opazovanj.

Poleg Blejskega je Bohinjsko jezero edino večje (>0,5 km2) stalno naravno jezero v Sloveniji. Gre za oligotrofno, pretočno alpsko jezero, kjer so vplivi človeka, zaradi pojezerja, ki obsega območje malo poseljenega visokogorskega krasa, razmeroma blagi. Povprečna vsebnost fosforja je še vedno nizka <5 μg P/L in ne kaže izrazitega naraščanja. Prosojnost, ki je v obdobju 2000 - 2005 v povprečju presegla 9,5 m, je bila v obdobju 2005 -2012 sicer nekoliko manjša (9,3 m) ,vendar je bila v zadnjih dveh letih spet večja (10,5; 9,9 m), kar kaže le na sezonska nihanja in ne trenda slabšanja. Tudi ekološko stanje Bohinjskega jezera je na osnovi stanja fitoplanktona ocenjeno kot zelo dobro. Kljub temu, se moramo zavedati, da se ob stalnem naraščanju turizma pritiski na Bohinjsko jezero stopnjujejo in so preventivi ukrepi, ki vključujejo premišljeno, sonaravno prostorsko načrtovanje in zmeren razvoj pojezerja za stanje Bohinjskega jezera ključnega pomena.

V Sloveniji so s fosforjem najbolj obremenjeni zadrževalniki v osrednji in severovzhodni Sloveniji, kar je posledica lege v območjih z intenzivno kmetijsko izrabo tal in še vedno ne povsem urejeno komunalno infrastrukturo. Po visoki povprečni vsebnosti fosforja nad 100 μg/L izstopajo Perniško, Ledavsko in Gajševsko jezero. Velik delež obremenitve s hranili in fosforjem v vseh zadrževalnikih predstavlja tudi intenzivna ribiška dejavnost, od krapolova, do ribogojstva. O trendih upadanja fosforja tu ni mogoče govoriti, nihanja v koncentraciji fosforja med posameznimi leti v zadrževalnikih so le posledica specifičnih hidroloških in meteoroloških razmer ob vzorčenju. Tudi prosojnost teh zadrževalnikov je stalno nizka in ne preseže globine 1 m. Poleg stalno visoke produkcije planktonskih alg in cianobakterij, na zmanjšano prosojnost vpliva občasno tudi velika količina suspendiranega materiala, ki ga med hranjenjem dvigujejo ribe, oziroma veter, ki v plitvih zadrževalnikih večkrat premeša vso vodo od površine do dna.

Zadrževalniki v povodju Jadranskega morja, Klivnik in Molja v Brkinih v porečju reke Reke ter Vogršček v Vipavski dolini, so manj obremenjeni s fosforjem kot štajerski in prekmurski. Vsi trije sodijo med mezotrofna, s hranili zmerno obremenjena jezera, kjer je povprečna vsebnost fosforja med 12 in 20 µg/l. Tudi povprečna prosojnost teh zadrževalnikov je večja, med 2 in 3 m. Nihanja tako vsebnosti fosforja, kot tudi prosojnosti so posledica specifičnih hidroloških in vremenskih razmer pred vzorčenjem.

Velenjsko in Družmirsko jezero sta umetni jezeri, ki sta nastali zaradi ugrezanja in zalitja opuščenih delov rudnika lignita v Velenju. Povprečna vsebnost fosforja v Velenjskem jezeru je v obdobju 2007 - 2012 znašala 51 μg/L, kar je znatna obremenitev. Kljub temu je produkcija fitoplanktona verjetno zaradi povišane vsebnosti molibdena in sulfatov, nižja od pričakovane. Kljub visoki vsebnosti fosforja je zato prosojnost Velenjskega jezera razmeroma visoka. V obdobju 2007 - 2012 je v povprečju zanašala 5,8 m. V prvih dveh letih opazovanja Družmirskega jezera je bila vsebnost fosforja zelo različna. V letu 2010 je povprečna vsebnost znašala 50 μg/L, v letu 2011 in 2012, pa je bila za polovico manjša, 23 μg/L. Podobno kot v Velenjskem jezeru produkcijo fitoplanktona motijo onesnaževala in velika količina suspendiranega materiala, ki vpliva na manjšo prosojnost Povprečna prosojnost Družmerskega jezera je v letih 2010 – 2012 znašala povprečno 3,1 m..


Cilji in pravne podlage:
Okvirna direktiva o vodah, (2000/60/ES)

Vir podatkov:
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti površinskih voda, Agencija Republike Slovenije za okolje
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: marec 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
V redni državni monitoring kakovosti jezer so od leta 2003 vključena vsa vodna telesa s površino > 0,5 km2 v Republiki Sloveniji. Poleg obeh naravnih jezer Blejskega in Bohinjskega, so v program monitoringa vključeni tudi vsi večji zadrževalniki, akumulacije in umetno Velenjsko jezero. Presihajoče Cerkniško jezero s stalnimi jezeri nima skupnih značilnosti. Vsebnost fosforja in prosojnost v primeru Cerkniškega jezera nista ustrezna kazalca trofičnosti. Stanje vodotokov, ki pritekajo na Cerkniško polje in občasno poplavljajo, se zato spremlja v okviru monitoringa kakovosti površinskih vodotokov.

Metodologija obdelave podatkov:
Navedeni so podatki o povprečni letni vsebnosti celotnega fosforja. Vzorčenje in analize celotnega fosforja poteka po standardnih postopkih. Pogostost in globina zajema vzorcev za analizo fosforja za posamezno jezero oziroma zadrževalnik sta razvidni iz programov državnega monitoringa kakovosti jezer.


TWITTER