KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Ugodno stanje ohranjenosti habitatnih tipov je v Sloveniji dosega skoraj polovica habitatnih tipov, vendar je za doseganje ciljev Strategije potrebno dosledneje upoštevati usmeritve Uredbe ter pripraviti ustrezne načrte upravljanja varovanih območij.


Kazalec obravnava stanje ohranjenosti habitatnih tipov za evropsko pomembne habitatne tipe. To so habitatni tipi iz Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), določeni v Aneksu I. S kazalcem ocenjujemo:
- ali so naravna območja razširjenosti in površine, ki jih na tem območju habitatni tipi pokrivajo, stabilna oz. se ne zmanjšujejo;
- ali obstajajo in bodo tudi v prihodnosti verjetno obstajale posebne strukture in funkcije, potrebne za njihovo dolgoročno ohranitev;
- ali je stanje ohranjenosti njihovih značilnih vrst ugodno.
S stanjem ohranjenosti habitatnih tipov tako merimo vplive, ki delujejo na habitatni tip in njegove značilne vrste.


Grafi

Slika NB12-1: Stanje ohranjenosti habitatnih tipov po biogeografskih regijah
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008.
Opomba: Številki v oklepaju pomenita število habitatnih tipov v posamezni biogeografski regiji.

Prikaži podatke
alpska (45) celinska (44)
ugodno število 25 15
neznano število 0 0
nezadostno število 12 18
slabo število 8 11
Slika NB12-2: Stanje ohranjenosti habitatnih tipov po skupinah habitatnih tipov (združeno za alpsko in celinsko biogegografsko regijo)
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008.
Opomba: Številke v oklepajih pomenijo število habitatnih tipov v posamezni skupini habitatnih tipov.

Prikaži podatke
ugodno neznano nezadostno slabo
Habitatni tipi grmišč (3) število 2 0 1 0
Habitatni tipi goličav (7) število 4 0 2 1
Habitatni tipi resav (1) število 1 0 0 0
Habitatni tipi travišč (12) število 3 0 5 4
Habitatni tipi sladkih voda (8) število 1 0 3 4
Gozdni habitatni tipi (11) število 8 0 1 2
Habitatni tipi sipin in peščin (0) število 0 0 0 0
Obalni in priobalni habitatni tipi (12) število 7 0 4 1
Habitatni tipi barij in močvirij (6) število 0 0 5 1
Slika NB12-3: Pogostost pritiskov in groženj
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008.

Prikaži podatke
sedanji pritiski prihodnje grožnje
kmetijstvo, gozdarstvo % 29 36
ribolov, lov in nabiralništvo % 6 8
rudarstvo in pridobivanje surovin % 15 19
urbanizacija, industrializacija in podobne dejavnosti % 9 11
transport in komunikacije % 11 24
prosti čas in turizem % 22 34
onesnaževanje in drugi človeški vplivi /dejavnosti % 11 13
spremembe mokriščih in morskega okolja zaradi človekovega delovanja % 34 42
naravni procesi (biotski in abiotski) % 31 38
Slika NB12-4: Primerjava stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji in Evropi
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008; SEBI, EEA in ETC/BD, 2008.

Prikaži podatke
ugodno nezadostno slabo neznano
Slovenija število 26 21 13 0
Slovenija % 43 35 22 0
EU - 25 % 17 28 37 18

Cilji

Glavni cilj (Strategija – SI)
Ohranitev ugodnega stanja habitatnih tipov.

Cilji po habitatnih tipih
Obalni in morski habitatni tipi:
- zmanjšanje onesnaževanja voda na raven, ki ne ogroža biotsko izjemno raznovrstnih ali dobro ohranjenih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih ali endemičnih vrst;
- vrnitev degradiranih habitatnih tipov v ugodno stanje, kjer je to mogoče;
- preprečitev vnosa tujerodnih vrst.
Celinske vode, barja in močvirja:
- ohranitev obstoječih ekološko pomembnih mokrišč in ugodnega stanja habitatnih tipov na njih ter obnova ekološkega značaja degradiranih celinskih voda, barij in močvirij, kjer je to izvedljivo;
- celovita obravnava voda;
- doseči stanje voda, ki ne ogroža biotsko izjemno raznovrstnih ali dobro ohranjenih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih ali endemičnih vrst, predvsem z zmanjšanjem onesnaževanja voda;
- preprečitev vnosa tujerodnih vrst;
- spodbuditev rabe zemljišč, ki vzdržujejo vodni ciklus in so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
- prilagajanje rabe prostora naravnim zakonitostim voda.
Habitatni tipi v kmetijski krajini:
- ohranjanje sedanjega obsega vlažnih in suhih travišč ter travniških sadovnjakov in omejkov.
Gozdni habitatni tipi:
- ohranitev ugodnega stanja gozdnih habitatnih tipov in povečanje območij v ugodnem stanju.
Podzemeljski habitatni tipi:
- ohranitev njihovega ugodnega stanja in ugodnega varstvenega statusa celotne podzemeljske favne.

Cilj (Strategija – EU)
Zaustavitev slabšanja stanja vseh habitatov, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020 100 % več ocen habitatov v skladu z Direktivo o habitatih izkazalo ugodno stanje ohranjenosti ali njegovo izboljšanje.


Velik delež (43 %) evropsko pomembnih habitatnih tipov v Sloveniji ima stanje ohranjenosti ocenjeno kot ugodno. Najbolje so ohranjeni gozdni, morski, obalni in priobalni habitatni tipi in habitatni tipi grmišč in goličav, na katere je tudi najmanj pritiska s strani človeka. Habitatni tipi iz skupin sladkih voda, barij in močvirij so zaradi njihove razmeroma majhne površine zelo ranljivi, kar se kaže tudi v njihovi oceni stanja ohranjenosti. Neprimerno urejanje vodotokov, spreminjanje vodnega režima, onesnaževanje, neprimerna raba vode, struge vodotokov in drugih elementov vodnih teles, urbanizacija in naseljevanje invazivnih vrst so glavni dejavniki, ki vplivajo na slabo stanje ohranjenosti habitatnih tipov sladkih voda, barij in močvirij. Druga skupina habitatnih tipov, ki ima prav tako slabo oceno stanja ohranjenosti so habitatni tipi travišč. Intenzifikacija kmetijstva na eni in opuščanje kmetijske rabe na drugi strani sta glavna dejavnika, ki vplivata na stanje ohranjenosti traviščnih habitatnih tipov. Slabo stanje povečujejo še posegi v prostor – urbanizacija, spreminjanje vodnega režima ter invazivne vrste. V primerjavi s Slovenijo je stanje ohranjenosti gozdnih, grmiščnih ter obalnih, priobalnih in morskih habitatnih tipov v EU slabše. Ugodno stanje ohranjenosti ima le 17 % habitatnih tipov.


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Cilji so povzeti iz Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) in Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (EK, 2011)
Cilje Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji grobo povzema Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03) in podaja usmeritve za doseganje teh ciljev. Tako Strategija kot Uredba temeljita na Direktivi o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS, 1992).
Podrobni varstveni cilji za nekatere habitatne tipe so navedeni v prilogi 4.2. Operativenega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013 (MOP, 2007).
Vir podatkov: Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Izvorni podatki so povzeti iz Informacijskega sistema Zavoda RS za varstvo narave – Naravovarstveni atlas – interne vsebine.
Skrbnik podatkov: Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2007
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec temelji na poročanju po 17. členu Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), ki države članice EU zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov iz priloge I in vrst iz prilog II, IV in V. Poroča se tudi o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov. Poda se vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V poročilu so zajete vse vrste iz prilog Direktive o habitatih in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000. Kazalec je bil razvit na generalnem direktoratu za okolje v okviru posebne skupine za poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. Slovenija je kazalec povzela neposredno, brez implementacije v lastno zakonodajo. Ocena kazalca se posodablja vsakih 6 let.
Podatki o habitatnih tipih Slovenije se zbirajo z javnimi razpisi za kartiranje negozdnih habitatnih tipov, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor ter v okviru javne službe, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Podatki o negozdnih habitatnih tipih so pridobljeni skladno z enotno tipologijo o kartiranju habitatnih tipov, ki temelji pretežno na vegetacijskih tipih in je usklajena s tipologijami, ki jih uporabljajo v drugih članicah EU. Letno se pridobi podatke za cca. 40–50 km2. Podatki o gozdnih habitatnih tipih so pridobljeni v okviru javnih nalog ZGS s standardizirano metodologijo.
Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu je podano stanje ohranjenosti za 60 habitatnih tipov v alpskem in celinskem delu biogeografskih regij Slovenije. Slovenija leži v štirih od skupaj desetih biogeografskih regij Evrope (alpski, celinski, panonski in sredozemski). Ker sta deleža slovenskega ozemlja, ki ležita v panonski in sredozemski biogeografski regiji, majhna, je po dogovoru z Evropsko unijo Slovenija vključena le v dve regiji, alpsko in celinsko.
Kazalec za stanje ohranjenosti habitatnih tipov po posameznih biogeografskih regijah je sestavljen iz štirih podkazalcev:
- ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti habitatnih tipov,
- ocena stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo posamezni habitatni tipi,
- ocene stanja ohranjenosti specifičnih struktur in funkcij habitatnih tipov,
- ocena obetov za prihodnost za habitatne tipe.
Končna ocena stanja ohranjenosti habitatnih tipov je pripravljena po standardizirani metodi, ki vključuje podatke posameznih podkazalcev. Običajno je končna ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa enaka najslabše ocenjenemu podkazalcu.
Vse ocene so podane s štiri stopenjsko lestvico in prikazane v obliki »semaforne« tabele, kjer:
– zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti,
– oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti,
– rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti,
– siva barva pomeni neznano stanje ohranjenosti.
Kazalec je standardiziran za področje celotne EU, zato so podatki vseh držav članic med seboj primerljivi.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Največja pomanjkljivost kazalca je, da temelji na nepopolnih podatkih, ki so vezani na manjši del Slovenije (večinoma na izbrana območja Natura 2000), zato končna ocena kazalca delno temelji na subjektivnem mnenju strokovnjakov. Podatki o negozdnih habitatnih tipih, na katerih temelji ocena kazalca, so bili pridobljeni v relativno dolgem časovnem obdobju. Pomanjkljivost kazalca je tudi v tem, da podatki za gozdne in negozdne habitatne tipe niso zajeti po isti metodologiji, zato je potrebno prilagajanje podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki ki obstajajo, veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Večinoma gre za prvi posnetek stanja, zato arhivski podatki ne obstajajo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3 (pomanjkljivi podatki, delno subjektivna ocena strokovnjaka).
Točnost: 2 (pomanjkljivi podatki o negozdnih habitatnih tipih)
Časovna primerljivost: 3 (večinoma samo en niz podatkov)
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države

Vir podatkov: Kazalec 'SEBI 005 – Habitats of European interest’; Conservation status of habitat types and species (Article 17, Habitats Directive 92/43/EEC)
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA) in European Thematic Centre on Biological Diversity (ETC/BD); European Commision.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2008
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Države članice EU so Komisiji prvič poročale podatek leta 2001 za preteklo šestletno obdobje. Članice, ki so k EU pristopile leta 2004, med njimi tudi Slovenija, so poročilo prvič pripravile leta 2007. Ker je poročilo 2007 prvo za vse države članice, se obdobje poročanja ne nanaša le na preteklih šest let, ampak so posamezne države članice obdobje poročanja določile glede na podatke o vrsti oziroma habitatnem tipu.
Metodologija obdelave podatkov: Države članice EU poročajo stanje ohranjenosti habitatov evropskega pomena na podlagi štiristopenjske lestvice (zelena barva – ugodno stanje ohranjenosti, oranžna barva – nezadostno stanje ohranjenosti, rdeča barva – slabo stanje ohranjenosti, siva barva – neznano stanje ohranjenosti) za 4 podkazalce (ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti habitatnih tipov, ocena stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo posamezni habitatni tipi, ocene stanja ohranjenosti specifičnih struktur in funkcij habitatnih tipov, ocena obetov za prihodnost za habitatne tipe).
Geografska pokritost: Države članice EU, razen Bolgarije in Romunije.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Slabost: Na EU ravni ni sprejetih splošnih standardov za zbiranje podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Uporabljeni so uradno veljavni podatki.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura
- EEA, 2010. EU 2010 biodiversity baseline. EEA Technical report, No. 12/2010, Copenhagen, European Environment Agency.
- EK, 2011. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Bruselj, Evropska komisija.
- MOP, 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- MOP, 2007: Priloga 4.2. Operativenega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Petkovšek, M., 2008: Poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Varstvo narave, št. 21.