KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjih letih so se davki na energijo povečali predvsem zaradi višjih trošarin in okoljskih dajatev. Delež davkov v končni ceni energije v industriji se je v zadnjem času izenačil z deležem davkov v končni ceni energije za gospodinjstva. V Sloveniji so bili davki na pogonska goriva in zemeljski plin nad povprečjem držav EU-28, kar pa ne velja za električno energijo.

 


Kazalec Davki na energijo prikazuje raven obdavčitve posameznih energentov. Davki so za električno energijo izraženi v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), pri zemeljskem plinu v evrih na gigajoul (EUR/GJ), davki za tekoča goriva pa so izraženi v evrih na liter goriva (EUR/l).

Davki na električno energijo in zemeljski plin prikazujejo raven obdavčitve za tipične porabniške skupine pri industrijskih in gospodinjskih odjemalcih, pri čemer v davkih za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV).

 


Grafi

Slika EN21-1: Realne spremembe davkov na električno energijo, zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih ter naftnih derivatov v obdobju 1995-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

1995-2007

2008-2015

Električna energija - gospodinjstva

102,98

85,24

Električna energija - industrija

-100

248,99

Diesel D2 - promet

75,99

50,89

Kurilno olje EL - ogrevanje

340,93

124,79

Zemeljski plin - industrija

223,99

51,37

Bencin NMB 95 - promet

101,92

47,08

Zemeljski plin - gospodinjstva

779,33

37,06

Slika EN21-2: Realni davki na električno energijo v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Električna energija - gospodinjstva

Električna energija - industrija

1992

0,01

0,01

1993

0,01

0,00

1994

0,01

0,00

1995

0,01

0,01

1996

0,01

0,01

1997

0,01

0,01

1998

0,01

0,01

1999

0,01

0,01

2000

0,01

0

2001

0,01

0

2002

0,01

0

2003

0,01

0

2004

0,01

0

2005

0,01

0

2006

0,01

0

2007

0,01

0

2008

0,02

0,00

2009

0,02

0,00

2010

0,03

0,01

2011

0,03

0,01

2012

0,03

0,01

2013

0,03

0,01

2014

0,03

0,01

2015

0,03

0,01

Slika EN21-3: Realni davki na zemeljski plin v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

Zemeljski plin - gospodinjstva

Zemeljski plin - industrija

1995

0,27

0,19

1996

0,25

0,17

1997

0,43

0,35

1998

0,46

0,42

1999

0,74

0,68

2000

1,50

0,47

2001

2,12

0,62

2002

2,11

0,73

2003

2,07

0,69

2004

2,01

0,67

2005

2,09

0,66

2006

2,40

0,64

2007

2,41

0,61

2008

2,51

0,59

2009

2,76

0,57

2010

2,63

0,67

2011

3,12

0,89

2012

3,58

0,90

2013

3,15

0,95

2014

3,31

0,95

2015

3,44

0,89

Slika EN21-4: Realni davki na naftne derivate (izraženi v evrih 1995)
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

Kurilno olje EL

Bencin NMB 95 - promet

Dizel D2 - promet

1995

0,03

0,21

0,21

1996

0,04

0,22

0,21

1997

0,03

0,21

0,20

1998

0,05

0,26

0,24

1999

0,10

0,34

0,33

2000

0,11

0,33

0,35

2001

0,13

0,39

0,35

2002

0,11

0,45

0,34

2003

0,11

0,43

0,32

2004

0,12

0,44

0,36

2005

0,15

0,45

0,40

2006

0,12

0,42

0,37

2007

0,11

0,43

0,37

2008

0,13

0,40

0,36

2009

0,13

0,44

0,40

2010

0,15

0,50

0,45

2011

0,17

0,50

0,45

2012

0,19

0,52

0,42

2013

0,22

0,59

0,52

2014

0,22

0,57

0,52

2015

0,29

0,59

0,54

Slika EN21-5: Povprečna letna rast realnih davkov energentov po posameznih komponentah končne cene
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

Električna energija : gospodinjstva - maloprodajna cena

Električna energija: gospodinjstva - cena pred davki

Električna energija: gospodinjstva - davki (z DDV)

Zemeljski plin: gospodinjstva - maloprodajna cena

Zemeljski plin: gospodinjstva -cena pred davki

Zemeljski plin: gospodinjstva - davki (z DDV)

Diesel D2: promet - maloprodajna cena

Diesel D2: promet -cena pred davki

Diesel D2: promet - davki (z DDV)

Bencin NMB 95: promet - maloprodajna cena

Bencin NMB 95: promet - cena pred davki

Bencin NMB 95: promet - davki (z DDV)

Kurilno olje EL: ogrevanje - maloprodajna cena

Kurilno olje EL: ogrevanje -cena pred davki

Kurilno olje EL: ogrevanje - davki (z DDV)

1995-2000

15,77

-100

-3,68

40,50

11,62

30,80

10,65

3,36

-15,10

9,28

2,60

-16,80

15,36

33,38

15,36

2000 - 2007

-0,34

-0,34

-3,68

19,86

6,94

30,80

4,82

3,36

-4,78

6,03

2,60

-4,59

13,16

33,38

8,74

2008-2015

9,21

20,70

5,03

4,61

11,29

1,94

6,05

4,89

7,89

5,67

5,43

6,13

12,27

18,52

8,64

2014 - 2015

-3,48

-3,68

-3,35

4,09

30,80

-6,65

3,36

9,97

-4,72

2,60

6,72

-4,57

33,38

49,19

22,71

Slika EN21-6: Delež davkov (vsi davki pri tekočih gorivih) v končni ceni energentov
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

1995

2000

2015

Bencin NMB - promet

49,50

62,40

66,20

Dizel D2 - promet

51,80

60,10

64,20

Kurilno olje - ogrevanje

11,90

33,80

48,90

Zemeljski plin - gospodinjstva

4,80

23,30

28,20

Električna energija - gospodinjstva

9,10

16

29,30

Zemeljski plin - industrija

4,80

24,30

28,20

Električna energija - industrija

9,10

16

28,60

Slika EN21-7: Primerjava slovenskih davkov na električno energijo v letu 2015 z davki v državah EU-28
Viri: 
EUROSTAT (2017)
Prikaži podatke

gospodinjstva

industrija

EU-27

100

100

BE

45,44

66,39

BG

23,09

24,55

CZ

36,91

28,50

DK

305,29

326,19

DE

223,53

192,75

EE

51,62

51,24

IE

67,06

50,58

GR

81,76

69,69

ES

72,65

50,08

FR

81,91

74,63

CY

56,32

54,70

LV

81,18

84,84

LT

56,18

62,60

LU

64,12

26,52

HU

35,29

49,75

MT

8,82

13,18

NL

103,09

60,79

AT

110

85,01

PL

46,91

41,52

PT

166,03

68,04

RO

55,29

53,05

SI-11

68,53

48,60

SK

41,62

44,48

FI

77,35

39,54

SE

98,24

26,52

UK

14,85

58,15

IT

138,68

153,21

Slika EN21-8: Primerjava slovenskih davkov na zemeljski plin v letu 2015 z davki v državah EU-28
Viri: 
EUROSTAT (2017)
Prikaži podatke

industrija

gospodinjstva

EU-28

100

100

BE

70,91

70,67

BG

67,27

52,67

CZ

67,27

66,67

DK

387,27

296,67

DE

104,55

111,33

EE

80

65,33

IE

68,18

78,67

GR

99,09

90,67

ES

71,82

100

FR

89,09

94

CY

0

0

LV

81,82

69,33

LT

53,64

48,67

LU

21,82

40,67

HU

105,45

50

MT

0

0

NL

179,09

222,67

AT

153,64

127,33

PL

83,64

62,67

PT

91,82

148,67

RO

150

107,33

SI-12

115,45

118

SK

75,45

55,33

FI

0

0

SE

416,36

346,67

UK

80,91

20

IT

62,73

174,67

Slika EN21-9: Primerjava slovenskih davkov (brez DDV) na dizelsko gorivo (D2) in na neosvinčen 95 oktanski bencin (NMB 95) v letu 2015 z davki v državah EU-28
Viri: 
EUROSTAT (2017)
Prikaži podatke

D2

NMB

AT

93,55

89,58

BE

100,31

111,13

BG

78,99

71,43

CY

101,80

87,97

CZ

93,73

86,70

DE

102,59

112,84

DK

104,31

116,17

EE

89,31

77,39

ES

87,27

86,16

FI

111,42

116,18

FR

104,02

110,06

GR

87,12

123,21

HU

92,25

79,37

IE

114,16

110,77

IT

136,17

130,12

LT

80,11

81,75

LU

75,14

80,57

LV

82,96

79,26

MT

97,92

94,54

NL

109,04

134,73

PL

83,41

76,22

PT

96,21

112,73

RO

101,31

87,56

SE

121,17

111,42

SI-15

113,66

109,86

SK

94,81

102,96

UK

154,40

127,09

EU-27

100

100


Cilji

Konkretne cilje glede obdavčitve energentov postavlja energetska politika na ravni EU skupaj z Direktivo (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije. V Direktivi so določene minimalne ravni obdavčitve posameznih energentov, ki so obvezujoče za vse države članice. Glavni namen direktive je vzpostaviti večjo konkurenčnost med energenti in odpraviti cenovna nesorazmerja med državami članicami, ki so nastala zaradi prevelikih razlik v ravni obdavčitve.

ReNEP navaja tudi t.i. zeleno davčno reformo, vendar država še čaka z njeno izvedbo.

 


V večini držav je osnovni namen obdavčitve energije fiskalne narave, saj davki na energijo predstavljajo v prvi vrsti precejšen vir sredstev znotraj državnega proračuna. Vloga davkov na energijo pa ni zgolj proračunske narave. Obdavčevanje energije predstavlja dober način internalizacije zunanjih stroškov. Država z obdavčitvijo energije vpliva na končno raven cen energije, preko katere lahko usmerja in posredno vpliva na rabo energije. Z višjo obdavčitvijo energije država spodbuja k zmanjšanju rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Po drugi strani država z obdavčitvijo energije posega v cenovna razmerja, s čimer vpliva na zamenjavo okoljsko škodljivih goriv z gorivi, ki so okolju manj škodljiva.

Dosedanja praksa oblikovanja davkov na področju energije kaže, da davke na energijo določa država s svojo fiskalno politiko, medtem ko ima energetska politika države pri oblikovanju davkov, zaenkrat, postransko vlogo. Davki na energijo so v tem trenutku edini mehanizem, ki ga ima država na voljo, s katerim lahko vpliva na končno ceno posameznih energentov.

Zelena davčna reforma, ki bi spodbujala trajnostno obnašanje tako proizvajalcev kot porabnikov, je eden od možnih odgovorov na izzive slabšanja okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene davčne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih bremen z davkov na delo na davke na okolje (na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih snovi in izdelkov) in s preoblikovanjem politike spodbud (npr. ukinitev okolju škodljivih spodbud). Bistvena značilnost zelene davčne reforme je, da uvedba novih okoljskih davkov ne vodi k splošnemu povečanju davkov, temveč se davčno breme le prerazporedi. Čeprav imamo v Sloveniji razvit sistem okoljskega obdavčenja, bi celovita zelena davčna reforma lahko prispevala k večji energetski učinkovitosti.

Na splošno gledano so se davki na energijo od leta 1995 realno povečevali, edina izjema so davki na električno energijo za industrijske uporabnike, kjer se je neposredna davčna obremenitev zaradi uvedbe DDV zmanjšala. Do največjih sprememb obdavčitve je prišlo pri zemeljskemu plinu za gospodinjske uporabnike, kjer so se davki do leta 2008 realno povečali za skoraj 800 % (potrebno je upoštevati razmeroma majhno obdavčitev leta 1995) ter pri kurilnem olju, kjer so se davki realno povečali za nekaj manj kot 350 %.

Gospodinjstva

V Sloveniji so v obdobju 1992 do 2000 za električno energijo za gospodinjstva veljali približno enaki davki. V letu 1999 je bil uveden DDV, zaradi katerega se je raven obdavčitve v gospodinjstvih povečala za polovico. V letu 2006 je bil DDV edini davek na električno energijo, ki so ga plačevala gospodinjstva, z letom 2007 pa se na električno energijo plačuje tudi trošarina. V ceni za leto 2008 pa je trošarina že upoštevana in znaša 0,002€ 1995.

Pri zemeljskem plinu je za obdobje od leta 1995 do 2000 značilna zmerna rast davkov, ki je v tem obdobju tudi glavni razlog za znaten dvig cen zemeljskega plina. Po letu 2000 so se davki na zemeljski plin povečali predvsem za gospodinjske uporabnike, od tega je največ prispevala uvedba dajatve na CO2 in trošarine, nekoliko manj pa sama uvedba DDV. Delež davkov v ceni zemeljskega plina za gospodinjstva v letu 2015 je 28,2 %, kar je več kot leto poprej ko je bil delež 25,3 %. V letu 2015 je opaziti rast davkov predvsem zaradi prispevka OVE+SPTE za fosilna goriva in toploto, katerega so uvedli v letu 2014.

Delež davkov v končni ceni električne energije je v letu 2015 znašal 29,3%, kar je več kot leta 2000 in 1995, ko je delež davkov predstavljal 16% oziroma 9,1% končne cene. Glede na leto 2014 se davek na električno energijo v gospodinjstvih v letu 2015 ni bistveno spremenil.

Davki na zemeljski plin za gospodinjstva v letu 2015 so v primerjavi s povprečjem EU28 višji za 18 %, medtem ko je davek na elektriko nižji od povprečja EU28 za 31 %.

Industrija

Pri industriji se z uvedbo DDV davek ne upošteva več kot neposredna davčna obremenitev, kar pomeni, da po njegovi uvedbi električna energija za industrijske uporabnike ni obdavčena, v letu 2008 je že opazen vpliv trošarine. Davki na zemeljski plin v industriji so se v obdobju 2000 do 2007 povečevali predvsem zaradi uvedbe trošarin in višje dajatve na CO2 Delež davkov za električno energijo v industriji je v letu 2015 znašal 24,1 % in je na nivoju deleža v gospodinjstvih.

Delež davkov v končni ceni zemeljskega plina je v letu 2015 znašal 28,2 %, kar je več kot leta 1995 in 2000, ko je bil ta delež 4,8 % oziroma 24,3 %.

Davki na zemeljski plin za industrijske porabnike v letu 2015 so v primerjavi s povprečjem EU28 višji za 18 %, medtem ko je davek na elektriko nižji od povprečja EU28 za 51 %.

Naftni derivati

Pri naftnih derivatih je v obdobju od 1995 do 2000 značilna razmeroma visoka rast davkov. Po uvedbi DDV leta 1999 sledi obdobje zmerne rasti, razen pri gorivu NMB 95, kjer so se davki povečevali vse do leta 2002. V obdobju od leta 1995 do 2000 je bila realna rast končnih cen naftnih derivatov posledica predvsem višjih davkov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko davki po letu 2000 ne vplivajo več izrazito na rast končnih cen. Delež davkov v končni ceni energije je bil leta 2015, glede na leto 2014 višji. Delež davkov v končni ceni dizelskega goriva D2 znaša 64,2 %, za NMB 95 bencin je delež davkov 66,2 %, povečala se je tudi obremenitev kurilnega olja za ogrevanje, ki znaša 48,9 %. Glavni razlog za tako velik delež davkov v končni ceni naftnih derivatov je uvedba okoljske dajatve na izpuste CO2 (pri kurilnem olju), trošarine in DDV.

Davki na pogonska goriva v letu 2015 so v primerjavi z EU28 višji za 10 % za bencin NMB 95, za dizel D2 pa za 14 %. Če primerjamo še s sosednjimi državami lahko ugotovimo, da so bili davki na pogonska goriva v letu 2015 v Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem nižji od slovenskih in višji v Italiji, kar velja tako za bencin NMB 95, kot tudi za dizelsko gorivo D2.


Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

V letu 2007 je bilo sprejeto dopolnilo k Direktivi 90/377/EC, ki ureja zbiranje cen električne energije in zemeljskega plina z novo metodologijo. Zato cene, ki so od januarja 2008 preračunane in prikazane v skladu z novo metodologijo, niso primerljive s predhodno objavljenimi cenami.

Polletni podatki o cenah električne energije od januarja 1992 do vključno julija 2007 po stari metodologiji se nahajajo na tej povezavi. Podatki o cenah po stari metodologiji zbiranja podatkov so zbrani glede na tipične porabniške skupine in sicer: Ie za električno energijo v industriji, Dc za električno energijo v gospodinjstvih, I3-1 za zemeljski plin v industriji in Dc za zemeljski plin v gospodinjstvih.

Po novi metodologiji pa so predstavljene naslednje reprezentativne skupine: pri industrijskih odjemalcih: I3 za porabnike zemeljskega plina in Id za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.

Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, cene, ki veljajo 1. julija tekočega leta, pa SURS objavi v drugem tednu septembra.

Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS, od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv (Petrol).

Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v podatkovnem listu, so realne cene, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih leta 1995. Realne cene 1995 so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.

Realne cene energije so izračunane kot:

PRt = [(Pt*1/D1995,t)/dt1995]

PR-realne cene, P – tekoče cene, D – deflator, dt – devizni tečaj.

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije 2016, Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov
01.02.2017
Podatki za obdobje
1992-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki odražajo cene po posameznih porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju. SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za več let, cene pa se navadno znotraj posameznih porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih razmer na področju.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Cene katere smo uporabili so cene, ki so veljale 4. januarja posameznega leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.

Cene za posamezno državo so določene kot uteženo povprečje cen držav članic.

Izvorna baza podatkov
EUROSTAT, EUROSTAT
Datum zajema podatkov
01.02.2017
Podatki za obdobje
2015
Geografska pokritost
EU-28
Informacije o kakovosti za primerjavo držav

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za NMB 95 in D2 je Eurostat, kar omogoča kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega sektorja.

- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjave med cenami in njihovimi trendi po državah članicah verjetno ne odražajo povsem dejanskih razmer na področju, predvsem zaradi razlik v kakovosti produktov, različnih tržnih praksah in razlikah v strukturi trga pogonskih goriv med državami članicami EU.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- Oil bulletin.

- Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov (Ur.l. RS, št. 91/07).

- Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2011. Povezani kazalci


Povezani kazalci


TWITTER