KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjih letih se davki na energijo, z izjemo zemeljskega plina za gospodinjstva, niso pomembno povečali. Energija za gospodinjstva je bolj obdavčena, kot tista, ki jo uporablja industrija. V Sloveniji so davki na energijo pod povprečjem davkov v državah EU-27, nižji pa je tudi delež davkov v končni ceni energije.


Kazalec Davki na energijo prikazuje raven obdavčitve posameznih energentov. Davki so za električno energijo izraženi v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), pri zemeljskem plinu v evrih na gigajoul (EUR/GJ), davki za tekoča goriva pa so izraženi v evrih na liter goriva (EUR/l).

Davki na električno energijo in zemeljski plin prikazujejo raven obdavčitve za tipične porabniške skupine pri industrijskih in gospodinjskih odjemalcih, pri čemer v davkih za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV).


Grafi

Slika EN21-1: Realne spremembe davkov na električno energijo, zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih ter naftnih derivatov
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
Električna energija - industrija Zemeljski plin - industrija Električna energija - gospodinjstva Zemeljski plin - gospodinjstva Diesel D2 - promet Bencin NMB 95 - promet Kurilno olje EL - ogrevanje
1995-2008 % -61.1 228.8 173.9 868.5 85 101.9 445.2
2000-2008 % 0 31 30.4 75.1 10.4 28.3 24.7
1995-2000 % -100 151 110 453 67.5 57.4 337.4
2000-2007 % 0 31 30.4 75.1 10.4 28.3 24.7
Slika EN21-2: Realni davki na električno energijo v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.0077 0.0048 0.0047 0.0051 0.0052 0.0054 0.0063 0.0061 0 0
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.01 0.0065 0.0062 0.0068 0.0069 0.007 0.0082 0.0081 0.0143 0.0142
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Električna energija - industrija EUR/kWh 0 0 0 0 0 0 0.002
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.0146 0.014 0.0141 0.0144 0.0144 0.014 0.019
Slika EN21-3: Davki na zemeljski plin v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 0.1894 0.1705 0.3525 0.4265 0.6824 0.4754 0.629 0.7335 0.6933 0.6711
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 0.2743 0.2528 0.4338 0.4671 0.7492 1.5168 2.1368 2.1232 2.0798 2.0204
2005 2006 2007 2008
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 0.6612 0.6508 0.621 0.623
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 2.0984 2.4284 2.441 2.657
Slika EN21-4: Realni davki na naftne derivate (izraženi v evrih 1995)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; PETROL, 2009.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Diesel D2 - promet EUR/l 0.2089 0.2087 0.1908 0.2264 0.2967 0.35 0.351 0.3383 0.321 0.3581
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.2149 0.2186 0.1978 0.2499 0.3139 0.3382 0.3948 0.4555 0.4316 0.4414
Kurilno olje EL EUR/l 0.0251 0.0366 0.0335 0.0503 0.0974 0.1097 0.1262 0.1118 0.1061 0.122
2005 2006 2007 2008
Diesel D2 - promet EUR/l 0.398 0.3733 0.366 0.386
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.4534 0.4208 0.419 0.434
Kurilno olje EL EUR/l 0.1467 0.1236 0.112 0.137
Slika EN21-5: Realna rast davkov zemeljskega plina in naftnih derivatov, po posameznih komponentah končne cene
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
2000-2008 2007-2008
Zemeljski plin: gospodinjstva - davki skupaj % 7.3 8.8
Zemeljski plin: gospodinjstva - trošarina in CO2 taksa % 19.8 -1
Zemeljski plin: gospodinjstva - DDV % 8.8 12.2
Zemeljski plin: industrija - trošarina in CO2 taksa % 3.4 0.3
Diesel D2 - promet - davki skupaj % 0.6 -1.5
Diesel D2 - promet - trošarina % -1.5 -10.5
Diesel D2 - promet - DDV % 5.1 18
Bencin NMB 95 - promet - davki skupaj % 2.4 -6.6
Bencin NMB 95 - promet - trošarina % 0.9 -14.1
Bencin NMB 95 - promet - DDV % 6.1 12.4
Kurilno olje EL - ogrevanje - davki skupaj % 2.8 22.2
Kurilno olje EL - ogrevanje - trošarina in CO2 taksa % -3.9 -0.9
Kurilno olje EL - ogrevanje - DDV % 7.8 36.4
Slika EN21-6: Delež davkov (vsi davki pri tekočih gorivih) v končni ceni energentov
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; PETROL, 2009.

Prikaži podatke
Bencin NMB 95 - promet Dizel D2 - promet Kurilno olje - ogrevanje Zemeljski plin - gospodinjstva Elek. energija - gospodinjstva Zemeljski plin - industrija Električna energija - industrija
1995 % 49.5 51.8 11.9 4.8 9.1 4.8 9.1
2000 % 62.4 60.1 33.8 23.3 16 8.3 0
2006 % 49.1 44.1 24.1 21.7 20.6 6.5 2.7
Slika EN21-7: Primerjava slovenskih davkov na električno energijo za gospodinjstva (celotna obdavčitev z DDV) in industrijo (brez DDV) v letu 2007 z davki v državah EU-25
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
EU-15 BE BG CZ DK DE EE IE GR ES
industrija % 100 82 5 0 62 113 0 0 0 38
gospodinjstva % 100 94 30 45 375 137 31 52 16 59
FR IT CY LV LT LU HU MT NL AT
industrija % 42 330 20 0 0 29 7 0 101 152
gospodinjstva % 77 178 53 28 31 47 54 13 207 132
PL PT RO SI-08 SK FI SE UK SI-07 SI-00
industrija % 48 0 0 24 0 21 5 22 0 0
gospodinjstva % 72 21 43 47 65 75 166 16 47 54
Slika EN21-8: Primerjava slovenskih davkov na zemeljski plin za gospodinjstva (celotna obdavčitev z DDV) in industrijo (brez DDV) v letu 2008 z davki v državah EU-25
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
EU-15 BE BG CZ DK DE EE ES FR IT
industrija % 100 25 0 0 132 196 0 0 35 91
gospodinjstva % 100 73 42 43 493 128 26 56 58 187
LV LT LU HU NL AT PL PT RO SI-08
industrija % 0 0 0 39 235 377 0 0 0 139
gospodinjstva % 33 31 19 34 175 144 55 19 41 22
SK SE UK SI-00 SI-07
industrija % 0 203 53 150 140
gospodinjstva % 53 329 16 61 89
Slika EN21-9: Primerjava slovenskih davkov (brez DDV) na dizelsko gorivo (D2) in na neosvinčen 95 oktanski bencin (NMB 95) v letu 2008 z davki v državah EU-25
Viri: 

Oil Buletin, 2008.

Prikaži podatke
EA-15 BE CZ DK DE EE IE GR ES FR
NMB 95 % 100 111 82.5 104.6 111.2 65.7 83.1 68.4 71.5 105.1
D2 % 100 85.4 96.8 101.2 112.3 84 96.9 80.9 76.8 104.3
IT LV LT LU HU MT NL AU PL PT
NMB 95 % 101 58.4 61.2 78.3 77.6 60.9 115.5 87.1 85.6 105.5
D2 % 106.5 69.5 72.8 73.1 90.4 67.5 95.5 97.2 89.6 103.2
SI-08 SK FI SE UK
NMB 95 % 68.5 82.8 109.4 104.1 112.7
D2 % 80.4 105.3 90.7 115.7 149.9

Cilji

Konkretne cilje glede obdavčitve energentov postavlja energetska politika na ravni EU skupaj z Direktivo (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije. V Direktivi so določene minimalne ravni obdavčitve posameznih energentov, ki so obvezujoče za vse države članice. Glavni namen direktive je vzpostaviti večjo konkurenčnost med energenti in odpraviti cenovna nesorazmerja med državami članicami, ki so nastala zaradi prevelikih razlik v ravni obdavčitve.

ReNEP navaja tudi t.i. zeleno davčno reformo, vendar država še čaka z njeno izvedbo.


V večini držav je osnovni namen obdavčitve energije fiskalne narave, saj davki na energijo predstavljajo v prvi vrsti precejšen vir sredstev znotraj državnega proračuna. Vloga davkov na energijo pa ni zgolj proračunske narave. Obdavčevanje energije predstavlja dober način internalizacije zunanjih stroškov. Država z obdavčitvijo energije vpliva na končno raven cen energije, preko katere lahko usmerja in posredno vpliva na rabo energije. Z višjo obdavčitvijo energije država spodbuja k zmanjšanju rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Po drugi strani država z obdavčitvijo energije posega v cenovna razmerja, s čimer vpliva na zamenjavo okoljsko škodljivih goriv z gorivi, ki so okolju manj škodljiva.

Dosedanja praksa oblikovanja davkov na področju energije kaže, da davke na energijo določa država s svojo fiskalno politiko, medtem ko ima energetska politika države pri oblikovanju davkov, zaenkrat, postransko vlogo. Davki na energijo so v tem trenutku edini mehanizem, ki ga ima država na voljo, s katerim lahko vpliva na končno ceno posameznih energentov.

Zelena davčna reforma, ki bi spodbujala trajnostno obnašanje tako proizvajalcev kot porabnikov, je eden od možnih odgovorov na izzive slabšanja okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene davčne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih bremen z davkov na delo na davke na okolje (na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih snovi in izdelkov) in s preoblikovanjem politike spodbud (npr. ukinitev okolju škodljivih spodbud). Bistvena značilnost zelene davčne reforme je, da uvedba novih okoljskih davkov ne vodi k splošnemu povečanju davkov, temveč se davčno breme le prerazporedi. Čeprav imamo v Sloveniji razvit sistem okoljskega obdavčenja, bi celovita zelena davčna reforma lahko prispevala k večji energetski učinkovitosti.

Na splošno gledano so se davki na energijo od leta 1995 realno povečevali, edina izjema so davki na električno energijo za industrijske uporabnike, kjer se je neposredna davčna obremenitev zaradi uvedbe DDV zmanjšala. Do največjih sprememb obdavčitve je prišlo pri zemeljskemu plinu za gospodinjske uporabnike, kjer so se davki realno povečali za skoraj 800 % (potrebno je upoštevati razmeroma majhno obdavčitev leta 1995) ter pri kurilnem olju, kjer so se davki realno povečali za nekaj manj kot 350 %.

Gospodinjstva
V Sloveniji so v obdobju 1992 do 2000 za električno energijo za gospodinjstva veljali približno enaki davki. V letu 1999 je bil uveden DDV, zaradi katerega se je raven obdavčitve v gospodinjstvih povečala za polovico. V letu 2006 je bil DDV edini davek na električno energijo, ki so ga plačevala gospodinjstva, z letom 2007 pa se na električno energijo plačuje tudi trošarina. Cena za leto 2007 je osnovna cena za prvo polletje tega leta, vključno s trošarino, ki znaša 0 €. V ceni za leto 2008 pa je trošarina že upoštevana in znaša 0,002€ 1995. Pri zemeljskem plinu je za obdobje od leta 1995 do 2000 značilna zmerna rast davkov, ki je v tem obdobju tudi glavni razlog za znaten dvig cen zemeljskega plina. Po letu 2000 so se davki na zemeljski plin povečali predvsem za gospodinjske uporabnike, od tega je največ prispevala uvedba dajatve na CO2 in trošarine, nekoliko manj pa sama uvedba DDV (glej Slika 5). Delež davkov v končni ceni električne energije je v letu 2008 znašal 20,6%, kar je več kot leta 2000 in 1995, ko je delež davkov predstavljal 16% oziroma 9,1% končne cene. Glavni razlog za takšno povečanje je uvedba DDV in povečanje stopnje DDV z 19% na 20% (1. januarja 2002).

Industrija
Pri industriji se z uvedbo DDV davek ne upošteva več kot neposredna davčna obremenitev, kar pomeni, da po njegovi uvedbi električna energija za industrijske uporabnike ni obdavčena, v letu 2008 je že opazen vpliv trošarine. Davki na zemeljski plin v industriji so se v obdobju 2000 do 2008 povečevali predvsem zaradi uvedbe trošarin in višje dajatve na CO2 (glej Slika 5). Delež davkov v končni ceni je v industriji na splošno nižji kot pri gospodinjstvih. Delež davkov v končni ceni zemeljskega plina je v letu 2008 znašal 6,5%, kar je več kot leta 1995, ko je bil ta delež 4,8% in nekoliko manj, kot je znašal delež davkov v letu 2000.

Naftni derivati
Pri naftnih derivatih je v obdobju od 1995 do 2000 značilna razmeroma visoka rast davkov. Po uvedbi DDV leta 1999 sledi obdobje zmerne rasti, razen pri gorivu NMB 95, kjer so se davki povečevali vse do leta 2002. V obdobju od leta 1995 do 2000 je bila realna rast končnih cen naftnih derivatov posledica predvsem višjih davkov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko davki po letu 2000 ne vplivajo več izrazito na rast končnih cen. Delež davkov v končni ceni energije je bil leta 2008, glede na leto 1995, višji pri bencinu NMB 95 in kurilnem olju, vendar se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšal, kot posledica precejšnega povečanja osnovnih cen, medtem ko se davki niso bistveno višali. Glavni razlog za tako velik delež davkov v končni ceni naftnih derivatov je uvedba okoljske dajatve na izpuste CO2 (pri kurilnem olju), trošarine in DDV.

Na splošno so davki na energijo v Sloveniji nižji od povprečnih davkov v EU-15, tudi davki na električno energijo v letu 2008, tako pri industrijskih kot tudi pri gospodinjskih odjemalcih. Električna energija za industrije odjemalce v prvi polovici leta 2007 ni bila obdavčena, medtem ko je bila povprečna obdavčitev v EU-15 10,9 €/MWh. Davki na električno energijo za gospodinjske uporabnike so v EU-15 znašali 37,6 €/MWh, v Sloveniji pa 17,1 €/MWh.

Davki na zemeljski plin za industrijo v državah EU-15 so leta 2007 v povprečju znašali 0,57 €/GJ, kar predstavlja 28% nižje davke od slovenskih. Davki na zemeljski plin za gospodinjstva v EU-15 pa so v letu 2007 znašali 3,49 €/GJ, kar je za 12% več kot v Sloveniji (3,11 €/GJ) (glej Slika 7, Slika 8, Slika 9).

V Sloveniji je delež davkov na končno energijo manjši od deleža davkov v EU-15, edina izjema je zemeljski plin za industrijske uporabnike (glej Slika 6).

Davki na pogonska goriva v letu 2008 so v primerjavi z EA15 nižji za 30 odstotkov za bencin NMB, za dizel pa okoli 20 odstotkov. Če primerjamo še s sosednjimi državami lahko ugotovimo, da so davki na pogonska goriva v letu 2008 v Avstriji, Italiji in na Madžarskem višji od slovenskih (glej Slika 9).


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04) in Direktivi (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije.
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energije: cene pred davki, cene brez DDV in cene z vsemi davki objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Cene energetskih virov za vse porabniške skupine.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Mojca Suvorov) oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5. 12. 2009.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer, cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, cene za 1. julij tekočega leta pa SURS objavi v drugem tednu septembra.
SURS zbira podatke od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Cene naftnih derivatov so dostopne od leta 1999 naprej, medtem ko so podatki o cenah in davkih pred tem letom dostopni pri Petrolu.
Pri industrijskih odjemalcih zemeljskega plina in električne energije sta najbolj reprezentativni porabniški skupini I3 za porabnike zemeljskega plina in Ie za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.
Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah in posledično tudi davkih, ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah in davkih odražajo samo realne cene in davki, ki jih izračunamo tako, da nominalne podatke deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Davki na energijo, ki so prikazani v podatkovnem listu, so realni davki, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne davke pretvorili na raven realnih leta 1995. Realni davki 1995 so bili nato pretvorjeni v evre 1995, z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost davkov na energijo v Sloveniji s povprečnimi davki v EU.
Realni davki na energijo so izračunani kot:
TRt = [(Rt*1/D1995,t)/dt1995]
TR - davki (realne cene), R – davki (tekoče cene), D – deflator, dt – devizni tečaj.
Geografska pokritost: EA-15 (Euro Area) sestavljajo države: Belgija, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovenija in Finska. EA-16 = (od 1. januarja 2009 dalje EA-15 + Slovaška). EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-12 zajema poleg EU-10 še Romunijo in Bolgarijo. EU-27 zajema EU-15 in EU-12, EU-25 pa EU-15 in EU-10.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri davkih na goriva je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki odražajo davke po posameznih porabniških skupinah, ki so veljali na prvi dan v mesecu januarju in juliju.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Directive 2003/96/EC of restructuring the Community framework for the taxation of energy products and electricity.
- MG, 2007. Letni energetski pregled za leto 2005.


TWITTER