KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Na splošno gledano so se davki na energijo od leta 1995 realno povečevali. Do največjega povečanja je prišlo pri zemeljskemu plinu in kurilnem olju za gospodinjske uporabnike. Na splošno je energija, ki jo uporabljajo gospodinjstva, bolj obdavčena, kot energija, ki jo uporablja industrija. V gospodinjstvih so se davki na energijo občutno povečali z uvedbo davka na dodano vrednost, v industriji pa ostajajo na razmeroma nizki ravni. V Sloveniji so davki na energijo pod povprečjem držav EU-25, nižji pa je tudi delež davkov v končni ceni energije.


V večini držav je osnovni namen obdavčitve energije fiskalne narave, saj davki na energijo predstavljajo v prvi vrsti precejšen vir sredstev znotraj državnega proračuna. Vloga davkov na energijo pa ni zgolj proračunske narave. Obdavčevanje energije predstavlja dober način internalizacije eksternih stroškov. Država z obdavčitvijo energije vpliva na končno raven cen energije preko katerih lahko usmerja in posredno vpliva na rabo energije. Z višjo obdavčitvijo energije država spodbuja k zmanjšanju rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Po drugi strani država z obdavčitvijo energije posega v cenovna razmerja, s čimer vpliva na zamenjavo okoljsko škodljivih goriv z gorivi, ki so okolju manj škodljiva.

Davki na energijo v nadaljevanju prikazujejo nivo obdavčitve posameznih energentov. Davki so za električno energijo izraženi v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), pri zemeljskem plinu so izraženi v evrih na gigajoul (EUR/GJ), davki za tekoča goriva pa so izraženi v evrih na liter goriva (EUR/l).

V Sloveniji cene energije za tipične porabniške skupine sistematično spremlja SURS po metodologiji Eurostat. SURS objavlja podatke o cenah za tri kategorije: cene pred davki, cene pred DDV in cene z davki. Iz teh podatkov je možno izračunati kakšna je bila višina davkov in dajatev na energijo ter višina davka na dodano vrednost.

Davki na električno energijo in zemeljski plin prikazujejo nivo obdavčitve za tipične porabniške skupine pri industrijskih in gospodinjskih odjemalcih, pri čemer v davkih za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost. Pri industrijskih odjemalcih zemeljskega plina in električne energije sta najbolj reprezentativni porabniški skupini I3-1 za porabnike zemeljskega plina in Ie za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D3 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.

Podatke o cenah električne energije in zemeljskega plina po posameznih porabniških kategorijah spremlja Statistični urad RS od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Podatke o cenah in davkih pred tem letom je možno pridobiti pri trgovcih z gorivi.


Grafi

Slika EN21-1: Realne spremembe davkov na električno energijo, zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih ter naftnih derivatov
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007

Prikaži podatke
električna energija - industrija zemeljski plin - industrija električna energija - gospodinjstva zemeljski plin - gospodinjstva dizel D2 - promet bencin NMB 95 - promet kurilno olje EL - ogrevanje
1995-2006 % -100 243.6 111.3 785.3 78.7 95.9 392.9
2000-2006 % 0 36.9 0.6 60.1 28.7 24.4 12.7
Slika EN21-2: Realni davki na električno energijo v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
električna energija - industrija EUR/kWh 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2002 2003 2004 2005 2006
električna energija - industrija EUR/kWh 0 0 0 0 0
električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0 0 0 0 0
Slika EN21-3: Davki na zemeljski plin v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
zemeljski plin - industrija EUR/GJ 0.2 0.2 0.4 0.4 0.7 0.5 0.6 0.7 0.7 0.7
zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 0.3 0.3 0.4 0.5 0.7 1.5 2.1 2.1 2.1 2
2005 2006
zemeljski plin - industrija EUR/GJ 0.7 0.7
zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 2.1 2.4
Slika EN21-4: Realni davki na naftne derivate (izraženi v evrih 1995)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007; PETROL, 2007

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
dizel D2 - promet EUR/l 0.2 0.2 0.2 0.2 0.3 0.3 0.4 0.3 0.3 0.4
bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.2 0.2 0.2 0.2 0.3 0.3 0.4 0.5 0.4 0.4
kurilno olje EL EUR/l 0 0 0 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1
2005 2006
dizel D2 - promet EUR/l 0.4 0.4
bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.5 0.4
kurilno olje EL EUR/l 0.1 0.1
Slika EN21-5: Povprečne letne stopnje rasti obdavčitve zemeljskega plina in naftnih derivatov po posameznih komponentah končne cene
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007

Prikaži podatke
električna energija : gospodinjstva - davki skupaj električna energija: gospodinjstva - trošarina električna energija: gospodinjstva - DDV zemeljski plin: gospodinjstva - davki skupaj zemeljski plin: gospodinjstva - trošarina in CO2 taksa zemeljski plin: gospodinjstva - DDV zemeljski plin: industrija - trošarina in CO2 taksa dizel D2: promet - davki skupaj dizel D2: promet - trošarina dizel D2: promet -DDV
2000-2006 % 0.1 0 0.1 8.2 24.4 9.4 5.4 1.1 -0.6 5
2005-2006 % -0.1 0 -0.1 15.7 -1.6 23.7 -1.6 -6.2 -12.8 10.2
bencin NMB 95: promet - davki skupaj bencin NMB 95: promet - trošarina bencin NMB 95: promet - DDV kurilno olje EL: ogrevanje - davki skupaj kurilno olje EL: ogrevanje - trošarina in CO2 taksa kurilno olje EL: ogrevanje - DDV
2000-2006 % 3.7 2.7 6.4 2 -4.6 7.5
2005-2006 % -7.2 -13 10.1 -15.7 -44.5 17.8
Slika EN21-6: Delež davkov v končni ceni energentov
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007; PETROL, 2007; Evropski statistični urad, 2007

Prikaži podatke
1995 2000 2006 EU-15 (povprečje 2000-2006) EU-15 2006
Bencin NMB 95 - promet % 49.5 62.4 55.8 69.1 65.6
Dizel D2 - promet % 51.8 60.1 49.8 50.2 55.5
Kurilno olje - ogrevanje % 11.9 33.8 25.8 32.2 29.2
Zemeljski plin - gospodinjstva % 4.8 23.3 22.8 25.9 23.1
Električna energija - gospodinjstva % 9.1 16 16.7 23.4 24
Zemeljski plin - industrija % 4.8 8.3 8.3 7.2 6.5
Električna energija - industrija % 9.1 0 0 10.1 11.5
Slika EN21-7: Primerjava slovenskih davkov v letu 2006 na električno energijo za gospodinjstva in industrijo z davki v državah EU-25
Viri: 

Evropski statistični urad, 2007

Slika EN21-8: Primerjava slovenskih davkov na zemeljski plin za gospodinjstva in industrijo v letu 2006 z davki v državah EU-25
Viri: 

Evropski statistični urad, 2007

Slika EN21-9: Primerjava slovenskih davkov na dizelsko gorivo (D2) in na neosvinčen 95 oktanski bencin (NMB 95) v letu 2006 z davki v državah EU-25
Viri: 

Oil Buletin (18.12.2006)


Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, ne postavlja ciljev glede obdavčitve energije. Osnovni razlog za obdavčitev energije je proračunske narave, torej zbiranje sredstev za financiranje državnega proračuna. Dosedanja praksa oblikovanja davkov na področju energije kaže, da davke na energijo določa država s svojo fiskalno politiko, medtem ko ima energetska politika države pri oblikovanju davkov zaenkrat postransko vlogo. Davki na energijo so v tem trenutku edini mehanizem, ki ga ima država na voljo, s katerim lahko vpliva na končno ceno posameznih energentov.
Konkretne cilje glede obdavčitve energentov postavlja energetska politika na ravni EU skupaj z Direktivo (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije. V Direktivi so določene minimalne ravni obdavčitve posameznih energentov, ki so obvezujoče za vse države članice. Glavni namen direktive je vzpostaviti večjo konkurenčnost med energenti in odpraviti cenovna nesorazmerja med državami članicami, ki so nastala zaradi prevelikih razlik v stopnji obdavčitve.


Na splošno gledano so se davki na energijo od leta 1995 realno povečevali, edina izjema so davki na električno energijo za industrijske uporabnike, kjer se je neposredna davčna obremenitev zaradi uvedbe davka na dodano vrednost zmanjšala. Do največjih sprememb obdavčitve je prišlo pri zemeljskemu plinu za gospodinjske uporabnike, kjer so se davki realno povečali za skoraj 800 % (potrebno je upoštevati relativno majhno obdavčitev leta 1995) ter pri kurilnem olju, kjer so se davki realno povečali za nekaj manj kot 400 %.

Gospodinjstva
V Sloveniji so v obdobju 1992 do 2000 za električno energijo za gospodinjstva veljali približno enaki davki. V letu 1999 je bil v Sloveniji uveden davek na dodano vrednost, zaradi katerega se je nivo obdavčitve v gospodinjstvih povečal za polovico. V letu 2006 je bil davek na dodano vrednost edini davek na električno energijo, ki so ga plačevala gospodinjstva, z letom 2007 se na električno energijo plačuje tudi trošarina. Pri zemeljskem plinu je za obdobje od leta 1995 do 2000 značilna zmerna rast davkov. Rast davkov v tem obdobju je tudi glavni razlog za znaten dvig cene zemeljskega plina. Po letu 2000 so se davki na zemeljski plin povečali predvsem za gospodinjske uporabnike, od tega je največ prispevala uvedba CO2 takse in trošarine, nekoliko manj pa sama uvedba davka na dodano vrednost (glej Slika EN21-5). Delež davkov v končni ceni električne energije je v letu 2006 znašal 16,7 %, kar je več kot leta 2000 in 1995, ko je delež davkov predstavljal 16 % oziroma 9,1 % končne cene. Glavni razlog za takšno povečanje je uvedba davka na dodano vrednost in povečanje stopnje davka na dodano vrednost iz 19 % na 20 %.

Industrija
Pri industriji se z uvedbo davka na dodano vrednost, davek ne upošteva več kot neposredna davčna obremenitev, kar pomeni, da po uvedbi davka na dodano vrednost, električna energija za industrijske uporabnike ni obdavčena. Davki na zemeljski plin v industriji so se v obdobju 2000 do 2005 povečevali predvsem zaradi uvedbe trošarin in višje CO2 takse (glej Slika EN21-5). Delež davkov v končni ceni je v industriji na splošno nižji kot pri gospodinjstvih. Delež davkov v končni ceni zemeljskega plina je v letu 2006 znašal 8,3 %, kar je več kot leta 1995, ko je bil ta delež 4,8 % in enako kot je znašal delež davkov v letu 2000.

Naftni derivati
Pri naftnih derivatih je v obdobju od 1995 do 2000 značilna razmeroma visoka rast davkov. V letih po uvedbi davka na dodano vrednost leta 1999, sledi obdobje zmerne rasti, razen pri gorivu NMB 95, kjer so se davki povečevali vse do leta 2002. V obdobju od leta 1995 do 2000 je bila realna rast končnih cen naftnih derivatov posledica predvsem višjih davkov, (uvedba trošarine in davka na dodano vrednost), medtem ko davki po letu 2000, ne vplivajo več izrazito na rast končnih cen. Delež davkov v končni ceni energije je bil letu 2006, glede na leto 1995, višji pri bencinu NMB 95 in kurilnem olju, vendar se je v primerjavi z letom 2000, delež davkov v končni ceni zmanjšal. Glavni razlog za tako velik delež davkov v končni ceni naftnih derivatov je uvedba okoljske dajatve na emisije CO2 (pri kurilnem olju), trošarine in davka na dodano vrednost.

Primerjava davkov na energijo v Sloveniji z državami EU-25
Na splošno so davki na energijo v Sloveniji nižji od povprečnih davkov v EU-25. V Sloveniji so bili davki na električno energijo v letu 2006 pod ravnijo povprečnih davkov v državah EU-25, tako pri industrijskih kot tudi pri gospodinjskih odjemalcih. Električna energija za industrije odjemalce v letu 2006 ni bila obdavčena, medtem ko je bila povprečna obdavčitev v EU-25 9,2 €/MWh. V letu 2006 so davki na električno energijo za gospodinjske uporabnike v EU-25 znašali 33,4 €/MWh, kar pomeni, da je električna energija v EU bolj obdavčena od slovenske, v povprečju za 90 %. V letu 2006 so davki na zemeljski plin za industrijo v državah EU-25 znašali 0,54 €/GJ, kar predstavlja 32 % nižje davke od slovenskih. Davki na zemeljski plin za gospodinjstva v EU-25 pa so v letu 2006 znašali 2,96 €/GJ, kar je enako kot so znašali davki v Sloveniji (glej Slika EN21-7, Slika EN21-8, Slika EN21-9).

V Sloveniji je delež davkov v končni energiji manjši od deleža davkov v EU-25, edina izjema je zemeljski plin za industrijske uporabnike, kjer je bil delež davkov v končni ceni v letu 2006 nad evropskim povprečjem (glej Slika EN21-6), ter zemeljski plin za gospodinjske uporabnike, kjer je bil delež primerljiv z EU-25.


Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energije: cene pred davki, cene brez DDV in cene z vsemi davki objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT za vse porabniške skupine. SURS zbira podatke od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Cene naftnih derivatov so dostopne od leta 1999 naprej, medtem ko so podatki o cenah in davkih pred tem letom dostopni pri Petrolu.

Skrbnik podatkov je Statistični urad RS oziroma Eurostat.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer, cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu meseca marca, cene za 1. julij tekočega leta pa SURS objavi v drugem tednu meseca septembra.

Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah in posledično tudi davkih, ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah in davkih odražajo samo realne cene in davki, ki jih izračunamo tako, da nominalne podatke deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Davki na energijo, ki so prikazani v podatkovnem listu, so realni davki, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne davke pretvorili na raven realnih davkov leta 1995. Realne davki 1995 so bili nato pretvorjene v evre 1995, z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost davkov na energijo v Sloveniji s povprečnimi davki v EU.

Informacije o kakovosti
- Prednosti: vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča kvalitetnejšo in konsistentno analizo posameznega sektorja, le pri davkih na goriva je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
- Zanesljivost: Podatki odražajo davke po posameznih porabniških skupinah, ki so veljali na prvi dan v mesecu januarju in juliju.
- Ocena: Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 1; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, (Ur.l. RS, št. 57/2004) DZ.

- Letni energetski pregled za leto 2005

- Directive 2003/96/EC of restructuring the Community framework for the taxation of energy products and electricity


TWITTER