KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem ko je postopkov samo primarnega čiščenja čedalje manj. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2003 povečala za 244 % ali s 36 milijonov m3 (v letu 2003) na 88 milijonov m3 (v letu 2010). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2003 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2010 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 39 % odpadne vode ali 57 milijonov m3 odpadne vode.


Kazalec prikazuje količino odpadne vode in delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na čistilnih napravah, razvrščenih glede na stopnjo čiščenja po metodologiji iz Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Metodologijo povzema tudi slovenska Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav. V grobem določa, da je primarno čiščenje mehansko oziroma kemično. Odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi. Prikazani so tudi podatki o čiščenju komunalnih odpadnih voda v greznicah, ki ga lahko opredelimo kot primarno čiščenje. Sekundarno čiščenje je v splošnem biološko. Odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi in del (20 %–30 %) hranil. Terciarno čiščenje je tisto, ki poleg organskih obremenitev odstrani pretežni del obremenitev s hranili.


Grafi

Slika VD02-1: Delež prebivalcev Slovenije, katerih komunalne odpadne vode so se v posameznem letu čistile na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja
Viri: 

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012; Statistični urad RS, 2012

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
primarno % 24.4 22.4 24 21.5 19.5 19.6 18.9 17.6 3.4 3.4
sekundarno % 9 10 7 10.2 14.4 17.1 16.7 17.7 30.9 32.2
terciarno % 2 3.4 4.6 4.8 3.4 2.3 12.1 13.8 16 15.5
primarno število 484238 445586 477467 427604 388870 391092 376599 351844 68881 68331
sekundarno število 177603 198897 138716 203091 287225 340815 333805 353504 620615 651074
terciarno število 40014 66948 92199 96323 68835 45014 241400 275888 321086 313942
prebivalci - skupaj število 1982603 1985557 1990272 1992035 1995718 1996773 1997004 2001114 2008516 2019406
2008 2009 2010
primarno % 1.3 0.4 0.5
sekundarno % 36.6 29.3 31.5
terciarno % 13.1 21.6 20.6
primarno število 26397 9081 9812
sekundarno število 741213 597940 644519
terciarno število 264988 441208 422285
prebivalci - skupaj število 2022629 2042335 2049261
Slika VD02-2: Količina čiščene odpadne vode na leto na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja
Viri: 

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2012

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
primarno 1000 m3 66151 62146 68077 55558 57904 46981 43997 48536 8779 8035
sekundarno 1000 m3 23570 29038 19007 22800 34093 36391 37690 41007 64304 72351
terciarno 1000 m3 5047 8804 14496 13883 7330 4727 23464 31291 36594 32804
2008 2009 2010
primarno 1000 m3 4560 467 496
sekundarno 1000 m3 91348 76804 88640
terciarno 1000 m3 30336 54383 56766

Cilji

Zagotavljati varstvo vseh površinskih in podzemnih voda na območju Republike Slovenije pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter pred mikrobiološkim onesnaženjem.

Zgraditi komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem za vse aglomeracije, ki so določene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017) ter zagotavljati ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod do konca leta 2015 oziroma do konca leta 2017 za odvajanje in čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah za posamezne stavbe.


Sistem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit. Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. Ta delež je največji na Nizozemskem, in sicer je tam priključenih na čistilno napravo 99 % prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Najmanjši je ta delež na Malti, tam je priključenih na čistilno napravo komaj 13 % prebivalstva.
V Sloveniji je po podatkih iz leta 2010 ta delež 54-odstoten, to pomeni, da spadamo med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave, majhen in da slaba polovica prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice.

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (operativni program na tem področju povzema zahteve iz Urban Wastewater Directive in prehodnih obdobij za izvajanje te direktive, dogovorjenih v pristopnih pogajanjih) v povezavi z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz mali komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) ter Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), je postavil cilj:

I. Zgraditi komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale najpozneje do 31.12.2015:

- sekundarno čiščenje,

- terciarno čiščenje na prispevnih območjih občutljivih območij zaradi evtrofikacije in/ali prispevnem območju kopalnih voda,

- terciarno čiščenje za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 10.000 PE, na vodnem območju Donave, ki niso na prispevnem območju občutljivih območij,

- poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno mikrobiološko obdelavo na vplivnem območju občutljivih območij zaradi kopalnih voda,

- dodatno mikrobiološko obdelavo za posredno odvajanje v podzemne vode na območju kraških in razpoklinskih vodonosnikov,

- terciarno čiščenje, če se odpadna voda odvaja v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok vodotoka je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.

II. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale:

- sekundarno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju na območjih poselitve z obremenitvijo večjo od 10 PE/ha ali na območju poselitve z obremenitvijo večjo od 20 PE/ha, če ni na prej navedenih občutljivih območjih, najpozneje do 31.12.2015,

- sekundarno čiščenje z dodatnim mikrobiološkim čiščenjem v času kopalne sezone na vplivnem območju kopalnih voda, če je posredno odvajanje v podzemno vodo ali neposredno odvajanje v površinsko vodo, če je srednji mali pretok vodotoka manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega iztoka iz male komunalne čistilne naprave; najpozneje do 31.12.2015,

- sekundarno čiščenje na območju poselitve, ki ni na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju območju z gostoto obremenjenosti manjšo od 20 PE/ha, najpozneje do 31.12.2017.

III. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 50 PE, če ni javne kanalizacije in je letna obremenitev preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda manjša od 0,02 PE:

- na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju in bodo zagotavljale sekundarno čiščenje, najpozneje do 31.12.2015.

- niso na občutljivem območju iz prejšnjega odstavka in bodo zagotavljale sekundarno čiščenje, najpozneje do 31.12.2017.

V izjemnih primerih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo, zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe se bo komunalna odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici tudi po 31.12.2017.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10), Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) ter Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11).

Izvorna baza podatkov: Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost voda

Datum zajema podatkov: januar 2012

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatke o čiščenju odpadnih voda (na komunalnih in skupnih čistilnih napravah) zbira Sektor za kakovost voda, ARSO v svoji zbirki podatkov, podatke o greznicah pa Statistični urad RS (http://www.stat.si). Podatki na slikah VD2-1 in VD2-2 so prikazani za obdobje 1998 - 2010.
Metodologija obdelave podatkov:
Podatki o številu prebivalcev Slovenije za preračun deležev so povzeti iz portala SI-STAT, Statistični urad RS, Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, upravne enote, Slovenija, polletno, (februar 2012).
Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE, so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 27. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09). Oblika monitoringa je določena v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11).
Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo manjšo od 50 PE, so povzeti iz poročil o evidencah malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih izvajalci javnih služb vsako leto pošljejo Agenciji RS za okolje na podlagi 3. odstavka, 10. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10). Letno količino odpadne vode smo ocenili na 50 m3 na prebivalca.
Po podatkih Statističnega urada RS iz popisa prebivalcev za leto 2002 je bilo na greznice priključenih 47,6 % prebivalstva.

Informacije o zanesljivosti podatkov:
Morebitne spremembe v podatkih časovnega niza za nazaj so posledica vpisa novih naprav (s podatki tudi za nazaj, če so na voljo) in odprave napak v podatkih, ki so odkrite po izvajanju natančnejših pregledov vpisanih podatkov.


TWITTER