[OD05] Odpadna olja
Ključno sporočilo
Delež zbranega odpadnega olja je glede na količino prodanega olja od leta 2004 iz 15 % zrasel na 30 % v letu 2007, kar je tudi cilj. V zadnjih letih se povečuje tudi predelava oz. sežig odpadnega olja glede na odstranjeno olje, kar kaže na uporabo tega odpadka kot vir dodatnega energenta. V letu 2004 je bilo predelanega 4145 t odpadnega olja, odstranjenega pa 134 t.
Definicija
Kazalec predstavlja letne količine olja danega na trg, nastalega in zbranega odpadnega olja, odstranjenega in predelanega odpadnega olja (po postopku R9 recikliranje (ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja) ali po postopku R1 – sosežig (uporaba načeloma kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije).
Odpadno olje je mineralno ali sintetično olje v tekočem ali poltekočem stanju, ki ni več primerno za uporabo, za katero je bilo namenjeno. Odpadno olje je zlasti:
- odpadno hidravlično olje,
- odpadno motorno, strojno in drugo mazalno olje,
- odpadno olje ali tekočina za toplotno izolacijo ali prenos toplote,
- odpadno ladijsko (kalužno) olje,
- drugo odpadno mineralno ali odpadno sintetično olje.
Odpadna olja so nevarni odpadek in jih je prepovedano mešati z drugimi nevarnimi in nenevarnimi odpadki.
Ravnanje z odpadnimi olji določa Uredba o odstranjevanju odpadnih olj (Ur. l. RS, št. 25/08).
Za odpadno olje se ne šteje odpadno olje, ki ga njegov povzročitelj najpozneje v dvanajstih mesecih po nastanku mehansko očisti v napravi na kraju njegovega nastanka tako, da ga lahko ponovno uporabi za isti namen (Uredba o odstranjevanju odpadnih olj).
Grafi
Ravnanje z odpadnimi olji v RS, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009, podatki iz poročil zavezancev in podatki iz javnih evidenc za posamezna koledarska leta, Javne evidence CURS in DURS – podatki o okoljski dajatvi zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| dano na trg | t | 10201 | 20819 | 20382 | 21593 | |||
| nastajanje | t | 2576 | 3073 | 3807 | 4217 | 4953 | 3895 | 4914 |
| zbiranje | t | 3168 | 4404 | 4211 | 1554 | 4561 | 3967 | 6661 |
Ravnanje z odpadnimi olji v RS, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009, podatki iz poročil zavezancev in podatki iz javnih evidenc za posamezna koledarska leta, Javne evidence CURS in DURS – podatki o okoljski dajatvi zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | - | cilj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| dano na trg | t | 10201 | 20819 | 20382 | 21593 | ||
| zbiranje | t | 1554 | 4561 | 3967 | 6661 | ||
| zbiranje | % | 15.2338006078 | 21.9078726164 | 19.4632518889 | 30.847959987 | 30 |
Ravnanje z odpadnimi olji v RS, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009, podatki iz poročil zavezancev in podatki iz javnih evidenc za posamezna koledarska leta
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| predelana odpadna olja (uporaba kot gorivo in recikliranje) | t | 2784 | 3560 | 3577 | 3650 | 4352 | 4275 | 4145 |
| začasno skladiščenje | t | 383 | 844 | 499 | 0 | 209 | 468 | np |
| odstranjena odpadna olja | t | 1066 | 1234 | 381 | 290 | 211 | 207 | 134 |
Cilji
• povečevanje evidentiranih količin zbranih odpadnih mineralnih ali sintetičnih olj na več kot 30 % letne količine mazalnih olj in tekočin danih na trg (pridobljenih, uvoženih in proizvedenih v RS), za katere je bilo potrebno plačati okoljske dajatve,
• povečevanje količine predelanega odpadnega olja glede na količino odstranjenega odpadnega olja (sežig odpadnega olja).
Komentar
Količina olja danega na trg narašča in je v letu 2007 znašala 21.593 t, kar je dvakrat več kot v letu 2004. Povišuje se tudi delež zbranega odpadnega olja, glede na prodano. Leta 2004, je znašal 15,3 %, v letu 2006, se je povišal na 19,5 %, v letu 2007 pa je bil delež zbranega odpadnega olja glede na prodano 30,9 %. V letu 2007 smo tako dosegli cilj iz Operativnega programa.
Nadaljnje ravnanje z odpadnimi olji kaže trend k predelavi oz. sosežigu odpadnega olja, kar kaže na uporabo tega odpadka kot vir dodatnega energenta.
V Sloveniji je bilo v letu 2007 registriranih deset pravnih oseb, zbiralcev odpadnih olj, ena pravna oseba, odstranjevalec odpadnih olj s postopkom sežiga in dve pravni osebi, predelovalca odpadnih olj (sosežig in recikliranje). Količina nastalega, pa tudi zbranega odpadnega olja v povprečju narašča. Eden od razlogov za večje količine nastalega in zbranega odpadnega olja v letu 2005 so lahko razmere na tržišču. Za razlike med nastalimi in zbranimi količinami v posameznih letih pa domnevamo, da so posledica nepopolnega zajema poročevalcev, zlasti povzročiteljev (leto 2000 je prvo poročevalsko leto), prav tako niso bili dolžni poročati tisti, katerih letna količina nastalih odpadnih olj je bila manjša od 20 kg oziroma 5 kg (sprememba Pravilnika o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 13/03). V določenem letu je lahko količina zbranih odpadnih olj nekaj višja od količine nastalih odpadnih olj zaradi začasnega in predhodnega skladiščenja. Po evidencah ARSO, se večina odpadnega olja predela, od tega se ga več uporabi kot gorivo, za sosežig (predelava odpadnih olj), nekaj pa se ga tudi reciklira (največ 3 t letno).
Metodologija
Cilji so povzeti po Operativnem programu ravnanja z odpadnimi olji za obdobje od 2003 do konca 2006.
V Sloveniji se temeljni sistem za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadnih olj upošteva že od leta 1998. Glavne usmeritve in zahteve za izdelavo programa ukrepov glede ravnanja z odpadnimi olji navajajo veljavni slovenski predpisi, posebno Uredba o odstranjevanju odpadnih olj (Ur. l. RS, št. 25/08, začetek veljavnosti marca 2008), ki je usklajena z EU-direktivo o odstranjevanju odpadnih olj in Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08, začetek veljavnosti april 2008). V letu 2007, pa sta bila na tem področju še veljavna predpisa Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. l. RS, št. 85/98 in 50/01) in Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 45/00, 20/01, 13/03, in 41/04 – ZVO – 1), ki pa sta bila leta 2008 nadomeščena z obema zgoraj omenjenima uredbama.
Povezavo med mazalnimi olji in tekočinami, danimi na trg (surovino, produktom) in odpadnimi olji (odpadkom) pa predstavlja Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin (Ur.l. RS, št. 53/05). Za mazalna olja in tekočine, ki so dana na trg mora onesnaževalec, ki ta produkt da na trg plačati okoljsko dajatev, za pobiranje katere je pristojen CURS.
Uporabljeni so podatki iz podatkovne zbirke o ravnanju z odpadki Ministrstva za okolje in prostor – Agencija Republike Slovenije za okolje, ki temeljijo na letnih poročilih povzročiteljev odpadnih olj, zbiralcev odpadnih olj, predelovalcev odpadnih olj in odstranjevalcev odpadnih olj, poslanih na Agencijo Republike Slovenije za okolje. Podatki o nastajanju se zbirajo na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) (do leta 2008 po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 45/00, 20/01, 13/03, in 41/04 – ZVO – 1). Ta določa, da mora povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu nastane najmanj 5 kg (do leta 2002 pa 20 kg) nevarnih odpadkov, dostaviti ministrstvu (Agenciji RS za okolje) poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi. Podatki o zbiranju so se zbirali na podlagi Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. l. RS, št. 85/98 in 50/01), od leta 2008 dalje pa se zbirajo na podlagi Uredbe o odstranjevanju odpadnih olj (Ur. l. RS, št. 25/08). Omenjena poročila morajo zavezanci poslati Agenciji Republike Slovenije za okolje do 31. marca tekočega leta, s podatki za preteklo koledarsko leto. Po tej uredbi mora vsakdo, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadna olja, zagotoviti njihov zajem in tako hrambo, da okolje ni onesnaženo, nato pa jih oddati za to registriranemu zbiralcu, ki zagotovi njihovo predelavo ali odstranitev. Poročila o nastajanju nevarnih odpadkov se vnesejo v zbirko podatkov. Na podlagi poročil o zbiranju odpadkov pa se izdela letno poročilo o zbiranju odpadnih olj. Preveri se vsebina vsakega pridobljenega in izpolnjenega obrazca o nastajanju nevarnih odpadkov. Vsebina poročil o zbiranju odpadnih olj se preveri na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Pri tem se preveri tudi, ali so poročali vsi zavezanci, in pridobi manjkajoča poročila.
Količina mazalnih olj in tekočin danih na trg za katere je bilo potrebno plačati okoljsko dajatev je razlika med količinami mazalnih olj in tekočin, ki so bile proizvedene v RS, pridobljene iz drugih držav članic EU ali uvožene v RS iz tretjih držav in količino mazalnih olj in tekočin, ki so bile oproščene okoljkske dajatve. Javno evidenco o teh količinah vodi Ministrstvo za finance, CURS, zakonska podlaga za okoljsko dajatev pa je Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin (Ur.l. RS, št. 53/05).
Po določbah zakonskih aktov, ki veljajo za ravnanje z odpadnimi olji, so odpadna olja nevarni odpadki in jih je prepovedano mešati z drugimi nevarnimi in nenevarnimi odpadki. Povzročitelj mora svoje odpadno olje obvezno oddati zbiralcem, razen če ima sam dovoljenje za odstranjevanje oziroma predelavo odpadnih olj. Imetniki odpadnih olj jih lahko oddajo v zbiralnice, na ustrezna prevzemna mesta ali v zbirne centre zbiralcev odpadnih olj. Zbiranje lahko izvajajo le tisti, ki imajo ustrezno dovoljenje ministrstva. Vsak zbiralec mora imeti zbirni center in mora za zbrano odpadno olje zagotoviti predelavo ali odstranitev. Vendar v praksi prihaja do primerov, ko povzročitelji odpadno olje oddajajo direktno predelovalcem / odstranjevalcem, brez posredovanja zbiralcev. Zato pri podatkih za nekatera leta prihaja do večjih količin predelanih kot zbranih količin odpadnih olj.
Predelava odpadnih olj ima prednost pred odstranjevanjem, če obstajajo tehnične možnosti in če stroški predelave niso nesorazmerno višji od stroškov odstranitve. K predelavi se prišteva tudi energetska izraba odpadnega olja – sosežig po postopku predelave R1. Natančnejšo analizo ravnanja z odpadnimi olji v Sloveniji za sedaj izvajamo le za 18 klasifikacijskih številk odpadnih olj pri katerih ni prisotnega prevladujočega deleža vode in za zbiranje katerih je potrebno imeti dovoljenje ministrstva za zbiranje odpadnih olj (to velja za obdobje do konca l. 2007, ko sta bila še veljavna zakonska akta na tem področju Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji in Pravilnik o ravnanju z odpadki).