Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije precej slabša od povprečja EU-28. Po letu 2007 se je zniževanje intenzivnosti rabe končne energije, z izjemo leta 2014, ustavilo. V zadnjih letih se je energetska intenzivnost najbolj zmanjšala v gospodinjstvih.

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo slabih 73 % oskrbe z energijo. Leta 2015 je delež dosegel najvišjo vrednost. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se zmanjšuje, zlasti opazno v zadnjih letih, kot posledica zmanjševanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije. Daleč največji vir je termoelektrarna Šoštanj. Večina odpadkov se uporabi kot polnilni material v rudnikih.

Azbest (šest naravnih mineralov z vlaknato strukturo) postane nevaren, ko je material dotrajan, se poškoduje ali se ga odstranjuje. Do leta 2003, ko smo v Sloveniji njegovo proizvodnjo prepovedali,  je bil pogosto uporabljan v gradbeništvu in industriji. V obdobju od 2005 do 2015 je v Sloveniji nastalo 163.455 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest, največ (99,5 %) je bilo gradbenih materialov in večina (82%) iz gospodinjstev. Glede na življenjsko dobo azbestnih materialov (30-40 let) se pričakuje, da bodo azbestni odpadki nastajali tudi v prihodnje, vendar v čedalje manjših količinah

V zadnjih letih so se davki na energijo povečali predvsem zaradi višjih trošarin in okoljskih dajatev. Delež davkov v končni ceni energije v industriji se je v zadnjem času izenačil z deležem davkov v končni ceni energije za gospodinjstva. V Sloveniji so bili davki na pogonska goriva in zemeljski plin nad povprečjem držav EU-28, kar pa ne velja za električno energijo.