KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2019 povečale od 4.554 ha na 6.673 ha, njihov delež v skupni kmetijski zemlji v uporabi pa od 0,9 % na 1,4 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2001 zmanjšala. Leta 2019 je bilo porabljenih 1,030 m3 vode na hektar namakanih površin, kar je dobra četrtina manj (–27%) od dolgoletnega povprečja in več kot tri krat manj kot leta 2001, ko je bilo porabljenih 3,199 m3/ha.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2019 v primerjavi z letom prej znižal za 0,7 odstotne točke in je znašal 57,2 %, kar je najnižja vrednost v obdobju 2013−2019. K zmanjšanju deleža OVE v končni rabi energentov je prispevalo predvsem zmanjšanje deleža OVE v gospodinjstvih za 0,8 odstotne točke. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 3 odstotne točke, kar je bistveno več kot leto prej.

Good

Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju so leta 2019 znašali 8,9 kg CO2 ekv/m2 ali 2 % manj kot leto prej. K zmanjšanju je v največji meri prispevalo zmanjšanje izpustov CO2 iz rabe goriv v tem sektorju. Specifični izpusti so bili 6 % boljši od indikativne letne ciljne vrednosti. Da bo cilj leta 2020 dosežen, bo treba specifične izpuste še malenkost zmanjšati, in sicer za manj kot 1 %. Z izjemo leta 2015, ko je prišlo do povečanja vrednosti kazalca, se je njegova vrednost v obdobju 2010–2019 na letni ravni vedno zmanjševala.

Neutral

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2019 znašal 1.506 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 220 kt. V primerjavi z letom prej se je prihranek energije povečal za več kot polovico, zmanjšanje izpustov CO2 pa se je več kot podvojilo. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2019 19 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 19 kt ali 8 %.

Good

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2019 v primerjavi z letom prej še nekoliko zmanjšala, in sicer na 31,8 t CO2/mio EUR1995, s čimer je bila 7 % boljša od indikativnega letnega cilja. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 57 %. Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi glede doseganja cilja za leto 2020.

Good

Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2019 znašala 1,71 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 8 %. Leta 2019 je bilo prenovljenih dobrih 187.000 m2 površin, kar je 28 % manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Po trenutno dostopnih podatkih bo skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih javnih stavb leta 2020 dosegla 1,84 milijona m2 površin, s čimer bo ciljna vrednost za to leto za 3 % presežena.


SLEDI NAM

TWITTER