KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Čeprav letno število smrtnih žrtev cestnega prometa v Sloveniji že desetletja upada in se je v zadnjih 20 letih več kot prepolovilo, je še zmeraj previsoko – prometne nesreče so v zadnjih desetih letih v povprečju zahtevale več kot 190 življenj na leto. Število umrlih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih upada. Takšen pozitiven trend je značilen tudi za večino drugih evropskih držav.

Bad

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2009 do 2018 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3000 do preko 7000 bolnikov z LB ter povprečno 170 prijav KME (največ v letu 2013 - 309, najmanj 2015 - 62 primerov). Bivanje in zadrževanje v okolju, kjer obstaja možnost okužbe, je eden najbolj pomembnih dejavnikov za okužbo s povzročiteljem LB in KME. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika zmanjševanja bremena obeh bolezni.

Bad

Ena od posledica vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. V letu 2017 smo imeli 10 vročinskih valov. V času vročinskih valov v letu 2017 se število umrlih ni povečalo, celo nekoliko se je zmanjšalo. V letu 2017 je bilo poleti v obdobju vročinskih valov povprečno 48 umrlih/dan ter 49 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. Število in dolžina vročinskih valov se bosta v prihodnosti povečevala.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let ostaja na isti ravni in je močno odvisna od vremenskih razmer. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave. Te imajo v skupnih izpustih kar  dvotretjinski delež.

Neutral

V letu 2018 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje je zavzemalo dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. V obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja).

Good

Okužbe s hrano (še vedno) predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu.

V letih od 2013 do 2017 je bilo v Sloveniji prijavljenih 424 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo t. i. kontaktni izbruhi, , kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (177), sledijo kapljični izbruhi (94) in izbruhi povzročeni s hrano (25).


TWITTER