KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov so v zadnjih treh letih znatno presegle ciljno vrednost, ki je bila določena s Programom razvoja podeželja 2014−2020.

Good

Implicitna stopnja obdavčitve energije se je v letu 2016 nekoliko zmanjšala. Kljub temu je še vedno nad povprečjem EU in se ne spreminja veliko. Za leto 2017 se za Slovenijo ocenjuje rast implicitne davčne stopnje za 3 %. Pred letom 2009, ko se je znatno povečala, je bila opazno nižja od povprečja EU. Razloge za razlike gre iskati predvsem v razlikah v strukturi rabe energije, kjer je izrazito večji delež tekočih goriv za pogon motornih vozil, in v višini obdavčitve posameznih energentov. Za ta kazalec ciljna vrednost ni zastavljena, spremljamo vrednost kazalca glede na raven v EU.

Neutral

Emisijska produktivnost v Sloveniji se je v letu 2017 zvišala, vendar je napredek v primerjavi z ostalimi državami EU prepočasen. Kljub napredku je potrebno krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje emisij TGP. V Strategiji razvoja Slovenije 2030 je zastavljen cilj izboljšanja emisijske produktivnosti v letu 2030, in sicer povprečje EU. Strategija razvoja Slovenije  spremlja emisijsko produktivnost nekoliko drugače kjer v kazalcu upošteva BDP na podlagi standardov kupne moči. Glede na primerjavo z EU, Slovenija v letu 2016 še vedno zaostaja za EU povprečjem.

Good

Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2017 znašala že 1,36 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 15 %. Leta 2017 je bilo prenovljenih slabih 99.000 m2 površin, kar je napredek glede na leto 2016, še vedno pa bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Za doseganje cilja v letu 2020 bo treba v obdobju 2018−2020 celovito prenoviti še 145.000 m2 površin javnih stavb letno.

Bad

Do leta 2017 je bilo z izvedbo ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 128 GWh, zmanjšanje emisije CO2 pa za 29 kt. Vrednosti obeh kazalcev sedaj za indikativnima letnima ciljnima vrednostima zaostajata že za 35 oz. 30 %. Glede na predvideno izvajanje ukrepov leta 2018 pričakujemo, da bodo vrednosti obeh kazalcev tudi v prihodnje naraščale, vendar pa trenutno kaže, da zaostanka pri doseganju ciljev, ki je posledica manjše intenzivnosti vlaganj v obdobju 2015–2017, do leta 2020 verjetno ne bo mogoče nadoknaditi.

Neutral

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2017 znašal 40 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 2 evro centa boljše od indikativne letne ciljne vrednosti. Finančni vzvod se je glede na vrednosti v obdobju 2012−2015 bistveno izboljšal. Ker se večina projektov energetske prenove stavb javnega sektorja izvaja v okviru OP EKP, je pričakovati, da bo finančni vzvod tudi v prihodnje ostal približno na ravni iz leta 2017, to pa bo leta 2020 predvidoma povzročilo zaostanek za ciljno vrednostjo.


TWITTER