KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2016 povečali za 12 %, 17 % in 7 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Neutral

V obdobju 2005 do 2017 se je bruto bilančni presežek dušika gibal med 42 in 69 kg na ha z neizrazitim trendom zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2020 je 53 kg N/ha. V povprečju zadnjih 5 let smo to vrednost dosegli. Doseganje cilja bo v velikem obsegu odvisno od zainteresiranosti kmetov za vključevanje v Ekološko kmetovanje in zahteve KOPOP, pa tudi od uspešnosti kmetijskega izobraževalnega sistema ter javne kmetijske svetovalne službe.

Neutral

V obdobju po letu 2005 je poraba dušika iz mineralnih gnojil v povprečju nekoliko pod ciljno vrednostjo za leto 2020 (28.000 t N/leto). V obdobju do leta 2012 se je poraba dušika zmanjševala, zatem se je v letih 2014 in 2015 ponovno nekoliko povečala, v letih 2016 in 2017 pa se je spet zmanjšala. Povečanje porabe v letih 2014 in 2015 pripisujemo izjemno ugodnim letinam in s tem povečanim potrebam kmetijskih rastlin po dušiku. Kljub povečanju porabe dušika iz mineralnih gnojil v letih 2014 in 2015 smo imeli v teh letih zelo majhne bilančne presežke dušika.

Neutral

Za emisije TGP na enoto prirejenega mleka so značilna velika nihanja med leti, na katera vplivajo predvsem razmere za pridelovanje krme. V obdobju 2005−2017 ni bil zaznan jasen trend zmanjševanja (kljub jasnemu trendu v daljšem obdobju 1985−2017). Vrednosti po letu 2014 kažejo ugoden trend in grobe predhodne ocene za leto 2018 (niso prikazane) kažejo, da se bomo približali trendni črti, ki vodi v smeri doseganja cilja (0,771 kg CO2 ekv v 2020). Doseganje cilja bo odvisno od okoljskih in splošnih razmer v sektorju v prihodnjih letih.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je leta 2017 znašal 18,7 %. Delež se je zmanjšal že tretje leto zapored, in sicer tokrat za 5,5 % glede na prejšnje leto, pri čemer je bilo zmanjšanje posledica tako povečanja rabe goriv za skoraj 4 % kot tudi zmanjšanja rabe OVE za 2 %. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,3 odstotne točke. Če se bo podoben trend zmanjševanja nadaljeval tudi v prihodnje, bo zaostanek za ciljem leta 2020 znašal več kot 6 odstotnih točk.

Bad

Vrednosti nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji neETS, za leto 2017 ni bilo mogoče oceniti, saj so razpoložljivi podatki pomanjkljivi in ne odražajo dejanskega stanja ali pa so projekti, ki so predmet spodbud, še v izvajanju. Eko sklad nepovratnih sredstev v ta namen leta 2017 industriji neETS še ni izplačal, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, pa niso pripravljeni tako, da bi omogočali spremljanje neposredno doseženih učinkov doseganja podnebnih ciljev, saj tudi sedaj postavljeni cilji k doseganju podnebnih ciljev niso usmerjeni.


TWITTER